Nova višina minimalne plače neobhodno pomeni višanje cen blaga in storitev, saj v podjetjih rezerv ni več.
Dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto se na prvi pogled zdi socialno pravičen ukrep, a bo v praksi prinesel precej več negativnih kot pozitivnih posledic za trgovino in širše gospodarstvo. Stroški dela bodo skokovito narasli, konkurenčnost podjetij se bo dodatno poslabšala, pritisk na cene in s tem na višjo inflacijo pa bo na koncu prizadel prav tista gospodinjstva, katerim je ta ukrep po besedah ministra Mesca namenjen.
Stroški dela skokovito rastejo
Minimalna plača bo zrasla z 887 evrov na 1.000 evrov neto, torej za dobrih 12 %,
vendar bo zaradi visoke obdavčitve dela tak dvig zahteval bistveno večji poseg v bruto
plačo, ki se bo dejansko povečala za približno 16 %, in sicer s sedanjih 1.277,72 na
1.481,88 evra. Skupni stroški dela pri zaposlenemu z minimalno plačo se bodo ob tem
povišali na 1.735,28 evra, kar pomeni, da progresivna obdavčitev in visoki prispevki
dvig minimalne plače pretvorijo v znatno višje stroške dela.
Tudi tolažba ministra Mesca, da se strošek za delodajalca relativno poviša za manjši
odstotek kot bruto plača ni povsem korekten, saj se bo strošek delodajalca že v mesecu
marcu zopet povišal preko uskladitve minimalne osnove za plačilo prispevkov za
socialno varnost, ki je določena v višini 60 % povprečne plače v letu 2025.
V zadnjih treh letih je minimalna plača zrasla za približno 19 %, minimalni življenjski
stroški pa za okoli 18 %, kar pomeni, da je realna vrednost minimalne plače ohranjena
oziroma celo povečana. V Trgovinski zbornici Slovenije ponovno opozarjamo, da bo več
kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače presegel dinamiko življenjskih stroškov in
zmožnosti številnih podjetij.
Pritisk na cene in inflacijska spirala
Podjetja rezerv nimajo več, zato se bo dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v
višje cene blaga in storitev, opozarja predsednica TZS mag. Mariča Lah. To bo
prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji
delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam. Glede na navedeno bi bila
zato ustreznejša rešitev razbremenitev stroškov dela, s katero bi prav tako lahko
povečali višino minimalne plače na 1.000 evrov neto.
Visok administrativni dvig plač brez ustrezne rasti BDP ustvarja dodaten inflacijski
pritisk in tveganje inflacijske spirale. Še posebej bo multiplikativni učinek dviga
minimalne plače prisoten vzdolž celotne slovenske agroživilske verige, kar se bo odrazilo
v končni fazi v maloprodajni ceni slovenskih izdelkov na trgovskih policah. Višje plače
se torej prelivajo v višje cene, višje cene pa v nadaljnje zahteve po dvigu plač. To
dodatno potrjuje tudi izkušnja iz leta 2023, ko je bil dvig minimalne plače eden od
ključnih domačih dejavnikov visoke inflacije v prvi polovici tega leta.
Konkurenčnost in selitev podjetij
Minimalna plača v Sloveniji je že sedaj bistveno višja kot na Hrvaškem. Lani je bila višja
za več kot 30 %, s tem dvigom pa ta razkorak narašča na skoraj 42 % pri bruto znesku.
Ob tem se v Sloveniji dodatno izplačujejo letni in po novem še obvezni zimski regres,
ki se z rastjo minimalne plače tudi dvigujeta, ter povračila stroškov, kar realni strošek
dela v naši državi dviguje krepko nad ravni v drugih državah.
Tak ukrep nedvomno poslabšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Povečal se
bo odliv kupne moči v tujino, pospešena bo tudi selitev podjetij zunaj naše države, kar
bo imelo negativne posledice za državni proračun. V delovno intenzivnih panogah se bo
takšen dvig odrazil v zmanjšanju novih zaposlitev, novem likvidnostnem šoku in še
hitrejši avtomatizaciji, kar bo nujni odziv na previsoke stroške.
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
