Vetrolom lanskega decembra je v koroških gozdovih pustil hude posledice. Sanacija bo še dolgotrajna, zaradi odvoza ogromnih količin lesa trpijo gozdne in občinske ceste, država pa k sanaciji le-teh finančno ni pristopila. Občinski proračuni nosijo 100-odstotno breme sanacije uničenih cest, posledično ostane manj sredstev za druge občinske investicije, kar znižuje standard občanov.
Po podatkih Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Slovenj Gradec je bila škoda vetroloma 1. oktobra 2018 na Koroškem ocenjena na 380.670 kubičnih metrov podrtega drevja. Od tega je v zasebnih gozdovih padlo 255.943, v državnih pa 123.736 kubičnih metrov lesa. »Sanacija vetroloma v koroških gozdovih poteka po pričakovanjih, čeprav so bile nekatere napovedi spomladanskih rokov končne sanacije iz slovenske prestolnice zelo optimistične,« pojasnjuje vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Milan Tretjak.
Ocenjene in sanirane količine vetroloma po krajevnih enotah na dan 1.10.2018:
Ocenjene količine Realizacija sanacije KE Mislinja: 6.500 m3 97,8 %, KE Slovenj Gradec: 51.300 m3 97.7 % KE Dravograd-Prevalje 149.740 m3 99,1 % KE Radlje 73.843 m3 96,4 % KE Črna 98.287 m3 79 %
Sanacija je bila v zasebnih gozdovih uspešnejša kot v državnih. Zasebniki so sanirali 93,6 odstotka poškodovanih površin, medtem ko je država poskrbela za 78,5 odstotka. »Uspešnost sanacije v zasebnih gozdovih je treba pripisati zelo hitri odzivnosti lastnikov gozdov, v državnih gozdovih sanacija poteka počasneje, kar je po naši oceni zaradi pozne odzivnosti in po zakonu zahtevanih javnih razpisov pri izbiri izvajalcev za sanacijo. Vzroki so bili seveda tudi v neugodnih vremenskih razmerah v zimskih in pomladanskih mesecih,« pravi Tretjak.
»Kje so intervencijska sredstva, ki jih je po vetrolomu obljubljala država?«
Poleg tega da v koroških gozdovih še vedno leži mnogo podrtih dreves, da se koroški kmetje srečujejo z veliko stisko, nizkimi odkupnimi cenami lesa in vprašanjem preživetja, se s težavami spopadajo tudi občine, predvsem z uničenimi cestami in posledično z dodatnimi finančnimi bremeni v občinskih proračunih.
»Kje so intervencijska sredstva, ki jih je po vetrolomu obljubljala država?« se sprašuje Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, potem ko pove, da iz gozdov, ki obdajajo Črno, dnevno odpelje več tovornjakov kot iz Taba. Tovornjaki uničujejo gozdne in občinske ceste, iz občinskega proračuna se izlije veliko denarja za sanacijo. Romana Lesjak izpostavi tudi problem pomanjkanja gozdnih cest; nekatere lokacije so težko dostopne oziroma povsem nedostopne z vozili, kar onemogoča odvoz poškodovanega drevja. Občina bi morala zgraditi nove, zasilne ceste, a kaj, ko je že breme sanacije obstoječih cest za občinski proračun hud udarec.
Podobna zgodba se piše tudi na Prevaljah. Tako kot Črnjani tudi Prevaljčani še niso videli državne pomoči, čeprav se je prejšnja vlada pod taktirko Mira Cerarja bohotila z intervencijskimi sredstvi. Po mnenju prevaljskega župana Matica Tasiča pa intervencijskih sredstev ni za pričakovati. »Veliko denarja smo namenili za sanacijo cest, da so danes povsem prevozne. Sanacija je 100-odstotno breme občinskega proračuna, posledično je breme občinskih investicij in življenjskega standarda naših občanov,« dodaja.
JP
