Zavod Republike Slovenija za varstvo narave in njegova organizacijska enota iz Maribora, ki pokriva tudi Koroško, je v začetku julija na Uršlji gori začela izvajati naravovarstvene ukrepe v okviru projekta »Balance for Nature and People/Ravnovesje za naravo in ljudi« ali krajše BANAP. Cilj projekta je skupno, čezmejno ohranjanje biotske pestrosti travišč in priprava skupnega akcijskega načrta. Slednji bo pripravljen s pomočjo pilotnih akcij posameznih partnerjev, sočasno pa se bodo skozi projektne aktivnosti razvijale tudi nove ponudbe na področju naravovarstvene vzgoje in izobraževanja ter nove tržne možnosti.
Travišča so ena so kot življenjsko okolje, ki ga je ustvaril človek, po številu vrst ena najbolj pestrih življenjskih okolij. V zadnjih nekaj desetletjih se soočamo z naglimi spremembami rabe prostora, v zadnjih letih pa tudi s vse pogostejšimi temperaturnimi in klimatskimi spremembami. Zaradi sprememb pa je njihova biotska pestrost podvržena vse večjemu siromašenju.
Na Uršlji gori odstranjevali lesne in grmovne zarasti
Domačinom in planincem dobro poznana krajinska podoba Uršlje gore je odraz tradicionalne rabe v preteklosti. Danes se ta podoba spreminja, ovršje gore se zaradi opustitve paše zarašča, s tem pa se izgublja vrstna pestrost travišča, slabšajo se pogoji za ogrožene vrste ptic (divjega petelina in ruševca). Zato v projektu izvajajo ukrepe, ki bodo omogočili ohranjanje enega najbolj ogroženih habitatov z redkimi in endemičnimi vrstami, kot so kamniška murka in avstrijska murka, ki imata na Uršlji gori najbolj vzhodno rastišče. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, in ob podpori planinskega društva Prevalje, Lovske družine, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in upravljalca RTV stolpa so tako sredi preteklega mesca izvajali selektivno odstranjevanje lesne in grmovne zarasti, hkrati pa z zakupnikom zemljišča pripravljajo pašni načrt, po katerem se bo na ovršju gore izvajala kratkotrajna paša z drobnico ter tako preprečili, da pisanih travnikov ne preraste smreka, nižinske trave, čmerika, šaši in druge vrste.
Na Peci se zaraščanje upočasnjuje
Podobne aktivnosti načrtujejo v zavodu jeseni tudi na Peci, našem najvzhodnejšem dvatisočaku, kjer so še pred nekaj desetletji s pašo ovac in občasnim čiščenjem lesne zarasti preprečevali zaraščanje ovršja z rušjem. Na Zavodu Republike Slovenija za varstvo dodajajo, da se k sreči na tem območju domačini ponovno vračajo k tradicionalni rabi in se paša na ovršju Pece ponovno izvaja in s tem zaraščanje tudi upočasnjuje.
