Tudi dobra fizična pripravljenost in kondicija včasih nista dovolj, da človek osvoji najtežji koroški hribovski izziv. Naziv K24 je pred več kot 17 leti dobil ekstremni pohod po koroških gorah. Za članstvo v klubu najbolj klenih pohodnikov pa mora biti izpolnjen en sam pogoj: osvojiti vrhove petih najpomembnejših koroških gora v manj kot 24 urah brez pomoči prevoznih sredstev. O poteku poti in izzivih, ki čakajo vsakega željnega članstva v klubu K24, smo se pogovarjali z Alfonzom Prevorčičem, ki je koroški izziv premagal že večkrat.
»Poskusni zajček« pred sedemnajstimi leti
Planinarstvo iz leta v leto postaja ena bolj priljubljenih prostočasnih in rekreativnih aktivnosti, med rekreativci so vedno bolj priljubljeni tudi prelepi koroški vrhovi. Radhuha, Olševa, Peca, Smrekovec in Uršlja gora so v poletnem času zelo pogosto obiskane gore, tako s strani Korošcev kot tudi planincev iz drugih regij in tujih držav. Malokdo pa se odloči za najtežji koroški podvig, ki zahteva osvojitev vseh petih omenjenih vrhov v samo 24 urah.
Tudi malokdo je psihično in fizično sposoben za takšen podvig. Junija leta 2000 je bil na pobudo Milana Savellija, Dušana Štrucla in Marjana Lačna ustanovljen tako imenovani klub K24. Prvi »poskusni zajček«, ki je osvojil vseh pet najpomembnejših koroških vrhov, pa je naš sogovornik Alfonz Prevorčič – Fonza. Po prvem uspešnem podvigu, ko je dokazal, da je mogoče izziv opraviti v enem dnevu, se je na 80 kilometrov dolgo pot z višinsko razliko skoraj 5000 metrov odpravil še večkrat, izziv pa je enkrat premagal celo s kolesom. »Ko sem se prvič podal na ta izziv, je bil namen to, da preverimo, ali je vseh pet vrhov sploh mogoče osvojiti v 24 urah. Takrat so me Savelli, Štrucl in Lačen na določenih točkah tudi preverjali, da so videli, v kakšnem fizičnem in psihičnem stanju sem, in če kaj potrebujem. Ko se je vse lepo izšlo, se je K24 uradno začel,« pove Fonza.
Najpogostejša pot, ki si jo izberejo osvajalci K24, se začne v Črni na Koroškem, prvi vrh, ki ga osvojijo, pa je Uršlja gora. Pot poteka naprej proti Smrekovcu in nato do koče na Loki, kmalu zatem pa do vrha Raduhe. Z Raduhe sledi spust do Bukovnika, najvišje ležeče kmetije v Sloveniji, in naprej proti Olševi. Z vrha Olševe se pot spusti do Kumra, od tam pa sledi še zadnji vrh, najvišji koroški vrh – Peca, in nato še spust do izhodišča.
Klub poštenih ljudi
Sam podvig K24 ne pomeni to, da čimprej osvojiš vseh pet vrhov. Pomembno je zgolj to, da jih osvojiš v 24 urah, pojasni Fonza. »To je v prvi vrsti mišljeno kot rekreativno-pohodni izziv, za katerega bi bilo lepo, da bi se prijel.« Več kot 300 pohodnikov je od leta 2000 pa do danes prehodilo 80 kilometrov dolgo koroško gorsko pot, Fonza pa pravi, da je ta številka še vseeno majhna. »V Sloveniji je dva milijona ljudi, K24 pozna skoraj vsak, ki ga veseli pohodništvo, in kljub temu je ta izziv osvojilo le par sto ljudi.«
Nemalo je stvari, na katere mora biti pripravljen in pozoren vsak, ki se odloči za najtežji koroški gorski podvig. Med hojo namreč ni dovoljena uporaba kakršnih koli prevoznih sredstev in pripomočkov, pot mora biti premagana le z lastnimi nogami. Izjema so hrana, pijača, rezervna oblačila in obutev ter pohodniške palice. Sicer med osvajanjem K24 pohodnikov nihče ne nadzira, ali dosledno upoštevajo pravila izziva. »To je stvar človeške in planinske etike,« pove Fonza. »Če nisi osvojil K24 tako, kot velevajo pravila, bo jezilo samo tebe. Če je človek tako pokvarjen, bo tako ali tako živel v tej veri, da je osvojil K24, čeprav sam dobro ve, da ga ni.«
Tekma s samim seboj
Poleg poznavanja samega sebe in svojih zmožnosti je potrebno tudi dobro poznavanje poti, ki jo je treba prehoditi. »Orientacijsko pot ni tako zahtevna, da se je ne bi mogel lotiti vsak. Tudi planinske markacije so ponekod takšne, ki se svetijo v temi.« Najbolj primerni dnevi za podvig pa so po Fonzanovih besedah dnevi v času poletnega solsticija, ko je dan najdaljši in noč najkrajša. »Če si dovolj hiter, lahko celotno pot prehodiš po svetlem,« doda.
Seveda sam izziv pa ni tako lahek, da bi ga lahko osvojil vsak. Poleg fizične igra veliko vlogo tudi psihična pripravljenost, ki je lahko tudi eden izmed glavnih razlogov za neuspeh. »Ko ti zmanjka energije in ko te že vse boli, se tekma šele začne. Takrat šele vidiš, ali si dovolj močan.« Za uspeh je dovolj le hoja, vmes ni treba tekati, vendar mora biti hoja bolj strumna in počitki minimalni. »Če veliko počivaš, pač moraš ta čas nadoknaditi z nekoliko hitrejšo hojo,« pojasni Fonza. Sam je za prvi podvig porabil 18 ur in 30 minut, s tem da je vmes bivakiral, se izogibal strelam in nato tudi tekel.
V (ne)milosti vremena
Ko se je Fonza kot prvi podal na pot koroškega gorskega izziva K24, je imel smolo z vremenom. Za izhodišče poti si je izbral Črno na Koroškem, ki je tudi najbolj pogosto izhodišče vseh izzivalcev petih najpomembnejših koroških vrhov. Pot je iz Črne na Koroškem ubral proti Uršlji gori, takrat mu je vreme bilo še naklonjeno. Pozneje, ko je prispel do Bukovskega sedla na Olševi, kjer ga je čakala podporna ekipa s hrano in pijačo, pa se je začelo premagovanje nepričakovanih ovir.
Ko je začel stopati proti vrhu Olševe, ga je presenetila močna nevihta. »Še danes, ko grem na Olševo, obstojim in pogledam tisto vdolbinico, v katero sem se zatekel in skril pred nevihto. Tako strah me je bilo strel, ki so udarjale zelo blizu mene, da sem izklopil celo telefon. Ne vem, zakaj, verjetno me je v tistem strahu premagala nerazsodnost. V neposredni bližini mojega skromnega zavetišča je strela udarila v smreko in jo podrla. Nevihta na gori je videti popolnoma drugače kot v dolini. Tam šele vidiš, kako je človek droben, nemočen in odvisen od matere narave,« Fonza opiše neljubi slučaj, tanko mejo med življenjem in smrtjo. Ko se je vreme nekoliko umirilo, je v strahu pred še kakšno nepričakovano strelo pretekel celotno Olševo, kolikor so ga nesle noge, vse do Kumra, kjer ga je čakala podporna ekipa.
Kaj storiti, če vas v gorah ujame nevihta in kako preventivno ukrepati
Čeprav so nevihte najpogostejše julija in avgusta, ko zaradi nestabilnosti ozračja nastajajo vročinske nevihte, vas te lahko presenetijo v katerem koli letnem času. Že več dni pred odhodom na turo spremljajte vremensko napoved, med potjo pa bodite pozorni na opozorilna znamenja. Kopasti oblaki s temnim vznožjem in oddaljeno grmenje so znaki, ki vas morajo skrbeti. Še večja nevarnost pa vam preti, ko je ozračje tako naelektreno, da opazite pokonci stoječe lase in slišite prasketanje.
Če vas v gorah ujame nevihta, se ne zadržujte na vrhovih in grebenih, ob jeklenicah na zavarovanih planinskih poteh, v bližini osamelih dreves in pod njimi, ob vodnih žilah, žlebovih, vznožjih skalnih sten, pri vhodih v votline ali pod daljnovodi. Če se boste umaknili v votlino, mora biti ta precej višja od vas. Veliko bolj priporočljivo, a kljub vsemu ne povsem varno, je zadrževanje v dolinah, globelih in na mestih, ki so vsaj 15 metrov oddaljena od skalnih sten. Prav tako je bolj varno, da čepite pod bivak vrečo ali sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ob nevihtah bodite pozorni tudi na moč vetra, saj obstaja nevarnost padcev. Vir: http://www.rauter.si/content/view/165/59/
Neverjetni razgledi, ki jih ne bo nikdar pozabil
Slabo vreme ga je spremljalo še naprej od Kumra in na Peco. Na Peci je bilo še prijetno hladno, veter je ravno prav pihal, opiše stanje na najvišjem koroškem vrhu. »Takrat sem na Peci stal pred skalo in se z njo pogovarjal tako, kot se sedaj midva. Kaj mi je bilo tega treba, sem spraševal skalo in sebe. Takrat še nisem bil takšen prijatelj s svojim telesom. Nisem namreč točno vedel, kaj telo rabi; koliko pojesti, koliko popiti. Enostavno sem šel.«
Na vrhu Pece pa je doživel nekaj neverjetnega. Pogled, ki mu je takrat očitno bil namenjen. »Zaradi nevihte je bilo vse okrog oblačno, zadaj pri zahodu pa se je nebo začelo odpirati in videl se je sončni zahod. Izza hrbta, ob pogledu proti vzhodu in Uršlji gori, je posijalo sonce. V tistem turobnem vremenu je sonce posijalo na vse štiri prejšnje vrhove, ki sem jih osvojil. To je bil nepozabno čudovit pogled, ki ga nikoli ne bom pozabil. Nekaj časa sem samo sedel na skalah in se razgledoval naokrog.«
Za konec Alfonz doda, da »je za uspeh najbolj pomembno, koliko poznaš samega sebe.« Avgusta bo ponovno osvajal K24, ob tem pa mu želimo srečno pot in lahek korak.
Jon Petek
