Kulturno društvo Kotlje letos že 20. leto prireja Kuharjeve dneve, pred kratkim pa so se odločili, da bodo ob že tradicionalnih dnevih predstavili enega od štirih znamenitih bratov Kuhar. Lani je izšla knjiga o Avgustu Kuharju, letos pa so se odločili, da ovekovečijo življenje Ivana Kuharja, najmanj znanega od štirih bratov, a izjemno pomembnega Korošca. Predstavitev pomembne knjižne pridobitve bo v torek, 24. oktobra, ob 19., v Kulturnem domu Prežihov Voranc v Kotljah na Ravnah na Koroškem, v programu bodo sodelovali MePZ Rožmarin, Folklorna skupina KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem in vnukinja Ivana Kuharja Danica Hudrap.
Pomemben koroški kulturnik in literat
»Po pripovedovanju se ga spomnem kot kmeta, šolanega. Hoto je met tudi dober mošt. To je biu ponos usake kmečke hiše. In je tut prepeucau use sadje od tu dol proti Kotljam. Iz šentpavelske drevesnice si je dau pripeljat izbrane sorte. Točno je vedo, za katero vrsto mošta morš met katero sorto. Zelo je delau na tem,« je v knjigi Ivan Kuhar – Prežihov Anza: življenje in delo (1904–1944) zapisan spomin Mojce Petrič. Spominov na najmanj znanega od štirih bratov Kuhar je zelo malo, Mirko Osojnik in Bojana Verdinek pa sta ob 20-letnici Kuharjevih dnevov in 80-letnici prve uprizoritve Anzanove igre Koroška kmečka ovset Mežiške doline zbrala praktično vse, kar je o njem možno zbrati.
Javnosti mnogo bolj poznani kot Ivan so bili drugi trije bratje Kuhar. Lovro Kuhar, Prežihov Voranc, se je zapisal v zgodovino kot eden izmed najpomembnejših slovenskih pisateljev, tudi Alojz je bil znan politik in duhovnik, prav tako so poznali tudi Avgusta kot ustanovitelja in urednika glasila »guštanjskih« železarjev Koroški fužinar. Čeprav je bil tudi Ivan kulturnik, pisatelj in intelektualec iz družine Kuharjev, je o njegovem življenju težko izbrskati kaj konkretnega. Pomemben del Ivanovega kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja je predvsem igra Koroška kmečka ovset Mežiške doline, gledališka igra o šegi kmečke poroke na Koroškem. V petih dejanjih je zajel šege in navade, prek katerih par potuje od snubitve do poroke.
Podatke o njegovem življenju je bilo izjemno težko izbrskati
»Imel je kratko življenje, tudi večina njegovih otrok je hitro umrla,« pove Mirko Osojnik, ko razlaga, kako težko se je bilo dokopati do vseh podatkov, ki so jih zbrali v knjigi; nekaj so izbrskali iz arhivov, nekaj je bilo objavljenega v časopisih, vendar izjemno malo. »Spomnil sem se še na Prežihova pisma, iz katerih sem izvlekel še nekaj pomembnih malenkosti. Kar koli je bilo o življenju Ivana Kuharja objavljeno, je bilo na dveh, treh straneh, mi pa smo s fotografijami vred njegovo zgodbo razširili na 30 strani. Kaj več se o njegovem življenju verjetno ne da več izbrskati.« Osojnik še doda, da bi bilo lažje, če bi bila ohranjena pisma, ki jih je brat Lovro, Prežihov Voranc, pisal Ivanu.
Ivanovo življenje pa se je končalo tragično in prehitro, bil je umorjen s strani nemške policije, ko so 26. junija 1944 vdrli k Prežihovi bajti in ga v globači tik pod hišo ustrelili. Danes, po 74 letih tragičnega dogodka na Prežihovini, se lahko zahvalimo avtorjema, da sta ovekovečila koroško kulturno dediščino še preden bi bila povsem izgubljena in pozabljena.
JP
