Spoštovani sodržavljani, Slovenke in Slovenci!
Vabim vas, da najprej nekaj minut skupaj namenimo spominu na ne tako zelo oddaljene pred praznične dni. Na zadnji dve leti in čas pred Božičem in novim letom v času pandemije, ki bi ga sicer vsi skupaj zaradi skrbi in negotovosti ali bolečih izgub najdražjih najraje povsem pozabili.
Še dobro leto nazaj smo bili sredi pandemije, bolnišnice so bile polne covid bolnikov, ljubljanski trgi polni protestnikov, državni zbor pa zasut z interpelacijami. Zdravstveno osebje se je borilo za življenja stotin in stotin naših obolelih rojakov, slovenski policisti za javni red in mir, gospodarstveniki in delavci po tovarnah so kljub težkim razmeram ustvarjali novo vrednost ter ohranjali blaginjo Slovenije. Naša vlada je sprejemala ukrepe, ki so varovali življenja in ohranjali standard prebivalstva. V izjemno zahtevnih razmerah je bilo sprejetih in uresničenih 10 obsežnih proti koronskih zakonskih paketov.
Po letu dni so znane svetovne statistike in primerjave. Slovenija je z odločitvami vlade in parlamenta sprejemala ukrepe, ki so bili po ostrini celo pod povprečjem Evropske unije. Kljub temu je bilo število presežnih smrti zaradi covida nižje kot v mnogih t.i. jedrnih državah EU, gospodarska rast pa med najvišjimi. Zahvala za te uspehe gre veliki večini rojakov, ki je upoštevala ukrepe in priporočila ter varovala svoje zdravje in z veliko mero sočutja tudi zdravje in življenja ranljivih skupin. Zahvala gre zdravnikom in medicinskim sestram ter vodstvom zdravstvenih ustanov ter NIJZ, ki so še posebej v prvem in drugem valu ob pomanjkanju vsega delali čudeže. Hvaležnost smo dolžni našim podjetnikom, delavcem v tovarnah in upravi, šolnikom, kmetom in vsem ostalim, ki so zaupali znanosti ter ravnali v svoje in skupno dobro.
K spominjanju vas danes vabim zato, ker se pred našimi očmi stvari pospešeno postavljajo na glavo. Golobova vlada ne predlaga zahval in nagrad tistim, ki so uspešno reševali življenja ter Slovenijo ubranili najhujšega, temveč onim, ki so nas pehali v nesrečo. Nagrajuje tiste, ki so v času največje nevarnosti okužb preko nezakonitih in neprijavljenih množičnih zborovanj širili bolezen po trgih in ulicah. Ne nagrajuje tistih, ki so uspešno organizirali šolanje na daljavo za naše otroke, ampak te, ki so rušili preventivne ukrepe v šolah in tako prispevali k daljšemu zapiranju šol kot bi bilo potrebno. Golobova vlada ne nagrajuje tistih, ki so ob množičnih nezakonitih protestih skrbeli za varnost ljudi in lastnine, temveč one, ki so razbijali in uničevali po ljubljanskih ulicah. Ne nagrajuje tiste policiste, ki so obvarovali največji zunanjepolitični dogodek v zgodovini Slovenije, temveč nasilneže, ki so varnost tujih delegacij ogrozili. Golobova vlada ne nagrajuje tistih novinarjev in snemalcev, ki so z nezakonitih protestov poročali, temveč huligane, ki so novinarje, snemalce in njihove medijske hiše fizično napadali. Vladavino prava na ta način spreminja v vladavino barbarstva.
Iz zgodovine vemo, da noben nasilni prevrat, nobena zloraba pravne države in tudi noben volilni rezultat še nikoli ni dobrega spremenil v slabo ali obratno. Slej ko prej se izkaže, kaj je dobro in kaj je zlo. Bolj skrajno populistična je neka politika, več in hitreje se bo najedla zarečenega kruha.
V zadnjih tednih se zdi, da se gore zarečenega kruha pospešeno kopičijo. Predaleč je šlo. Nobeno prikrivanje dejstev več ne pomaga. Vendar so zgolj politične konsekvence tega zdrsa proti barbarstvu premalo. Potreben je širši premislek, resna ocena posledic skrajnega populizma in splošen premik k streznitvi. Prihajajo časi, ki ne bodo nič manj zahtevni kot tisti pred letom ali dvema. Veliko znamenj nakazuje, da celo bolj. Kako bo npr. ravnala Golobova vlada, če nas spet zajame nova pandemija in bo cel svet spet primoran sprejemati ukrepe, upravičenost katerih danes povsem neposredno postavljajo pod vprašaj? Nas bodo pustili umirati na ulicah? Bodo nasilneži lahko nemoteno razbijali po mestih?
Slovenci se s to skrajno populistično politiko, ki na obči ravni noče ali niti ni sposobna razlikovati med dobrim in slabim, lahko popolnoma razbijemo na čereh razburkanega zunanjega okolja ter zapravimo možnost dobre prihodnosti ne samo naše, ampak tudi prihodnjih generacij.
Zaradi vsega naštetega vas vabim, da vsak po svojih močeh pripomoremo k treznenju. Prej se bo zgodilo, bolje bo za vse nas. Spomnimo se enotnosti, ki je povezala slovenski narod v teh odločilnih plebiscitnih dneh leta 1990. Takrat je bilo morje še mnogo bolj razburkano, a smo zmogli.
Naj bo letošnje ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti priložnost, da zopet globoko zajamemo iz vodnjaka slovenske zdrave pameti in poguma.
Naj vam skrivnostni božični čas novega rojstva prinese mir in novo upanje.
V novem letu 2023 nas čaka prihodnost, ki se še ni zgodila. Vsi smo poklicani, da jo sooblikujemo. Zato izberimo: Enotnost in sodelovanje namesto izključevanja. Upanje namesto strahu. Resnico namesto laži.
Vse se začne pri enem dejanju enega posameznika, ki naredi razliko.
Srečno.
Janez Janša
