Robert Zec, letnik 1976, je že kot najstnik opozoril na svoj velik nogometni talent. Najprej sta ga opazila trenerja Olimpije Miloš Šoškić in Božidar Miško Jovičević, ki sta bila konec osemdesetih letih z Olimpijo na pripravah v Črni, potem pa tudi pri takratnem drugoligašu Korotanu, za katerega je zaigral že kot najstnik. S svojimi zadetki je v sezoni 1993/94 ogromno pripomogel k uvrstitvi Korotana v prvo ligo. Za Korotan je v prvi ligi igral nekaj let, njegova najboljša sezona je bila 1999/2000, ko je na štiriindvajsetih odigranih tekmah dal sedem golov, od tega štiri Olimpiji. Njegova dolgoletna želja je bila, da bi organiziral tekmo nekdanjih znanih slovenskih in koroških prvoligaških igralcev, tekmo legend. Ta želja se mu bo s pomočjo prijatelja Franca Nanija Matjašiča izpolnila v petek na Prevaljah. Več o tej tekmi ter njegovi nogometni karieri si lahko preberete v tem pogovoru.
E-Koroška: Naslednji petek bodo ljubitelji nogometa na Prevaljah lahko videli ‘tekmo legend’ Korotana in Humanih zvezdic, nekdanjih znanih prvoligaških nogometašev in reprezentantov Slovenije. Kako ste prišli na idejo, da organizirate to tekmo na Prevaljah?
Zec: To je bila moja dolgoletna želja. Velikokrat sem se v tem času pogovarjal z bivšimi soigralci, večkrat so me vprašali, kdaj bom organiziral kakšno tekmo. Letos je bil ob 90 letnici Korotana pravi trenutek za to. Poklical sem prijatelja Franca Nanija Matjašiča, ki mi je obljubil pomoč pri organizaciji.
E-Koroška: Na kakšen način vam sicer znani glasbeni in športni promotor Franc Nani Matjašič pomaga pri tej tekmi?
Zec: Rekel mi je, naj naredim spisek igralcev za to tekmo. On s svojo ekipo Humane zvezdice, za katero igrajo znani nogometaši in glasbeniki, redno igra prijateljske tekme. Pomagal mi je pri obveščanju igralcev. Zaupal mi je, da takšne zasedbe igralcev še ni imel. Zelo veliko pomaga tudi pri sami organizaciji tekme. On ima organizacijo takšnih prireditev v ‘malem prstu’, skrbi tudi za tiste najmanjše podrobnosti.
E-Koroška: Kdo vam še pomaga pri organizaciji tekme?
Zec: Ob Naniju so mi pomagali Peter Breznik z donacijo, Peter Stočko, ki je poskrbel za majice ter Dejan Stefanović, predsednik nogometnega sindikata SPINS, preko katerega smo dobili nogometne nogavice. V organizacijo tekme pa sta se kasneje vključila tudi Občina Prevalje na čelu z županom dr. Maticom Tasičem, ki je poskrbela za pogostitev igralcev in pa seveda tudi NK Korotan.
E-Koroška: Kakšen je bil odziv igralcev, ki ste jih izbrali za tekmo?
Zec: Vsi moji bivši soigralci, prijatelji, ki sem jih poklical, so se pozitivno odzvali na vabilo. Nobeden ni okleval, za kar sem jim zelo hvaležen. Odločil sem se za tiste, s katerimi sem skozi vsa ta leta ostal v kontaktu. Žal vseh pač nisem mogel poklicati.
E-Koroška: Poglejmo še malo vašo igralsko kariero. Že v času, ko ste igrali za pionirje matičnega kluba Peca, sta vas opazila takratna trenerja Olimpije Miloš Šoškić in Božidar Miško Jovičević. Kako se je to zgodilo?
Zec: Ljubljanska Olimpija, ki je takrat igrala v prvi jugoslovanski ligi, je prišla na priprave v Črno. Jaz sem kot navdušen mlad nogometaš stal za golom in pobiral žoge. Ko so imeli pavzo, sem šel k njim, videl, da imajo dobre žoge. Začel sem ‘žonglirati’. Ko je trener Šoškić videl, kako ‘barantam’ z žogo, je igralcu Janiju Pateju rekel, naj mi gre podajati s krilne pozicije, na gol sem streljal volej udarce.
E-Koroška: Zgodba je čez nekaj let dobila nadaljevanje, ali ne?
Zec: Tako je. Leta 1995 je na trenersko funkcijo Korotana prišel Božidar Miško Jovičević. Ko je prišel, je vprašal: “Kje je Zec? Ta takrat ni zgrešil niti enega volej udarca.” To zgodbo mi je povedal soigralec, jaz sem bil takrat na žalost v vojski. Večjega komplimenta nisem mogel dobiti.
E-Koroška: V sezoni 1993/94 ste kot 17 letni mladenič z nekaterimi goli odločilno prispevali k uvrstitvi Korotana v 1.SNL. Bi katerega posebej omenili?
Zec: Zelo pomemben je bil predvsem gol v Šmartnu, s katerim smo izenačili na 1:1 in osvojili pomembno točko. Pa tudi proti Elektroelementu iz Zagorja, ko sem dal drugi gol za potrditev zmage. Takrat je bila vsaka točka pomembna, na koncu smo imeli s Turniščem isto število točk, a boljše medsebojno razliko, zato smo se v prvo ligo uvrstili mi.
E-Koroška: Kako se sicer spomnite tiste sezone, v kateri je Koroška prvič v zgodovini samostojne Slovenije dobila prvoligaša?
Zec: Takrat sem bil še mladinec, igral pa sem že za člansko ekipo. Občudoval sem starejše, bolj izkušene nogometaše. Zelo veliko mi je pomenilo, da sem lahko igral zraven takih veličin in da sem lahko tudi sam prispeval k uvrstitvi v prvo ligo. Danes sem še vedno ponosen na to.
E-Koroška: Navijačem Korotana ste gotovo najbolj ostali v spominu po dveh golih, ki ste jih dali leta 1999 Olimpiji pri zmagi Korotana v Ljubljani s 5:1. Je bila to vaša tekma kariere?
Zec: Polovico svojih golov v prvi ligi sem dal Olimpiji. Ob teh dveh golih za Bežigradom sem na tisti tekmi imel še asistenco za enega od ostalih golov. Slabe pol leta zatem je Olimpija gostovala na Prevaljah, zmagali smo s 3:2. Tudi takrat sem dal dva gola po asistencah Faika Kamberovića, ki ga moram za to pohvaliti. Ti dve tekmi sta bili gotovo moji najboljši v prvi ligi.
E-Koroška: Kako ste na splošno zadovoljni s svojo kariero, bili ste velik talent, tehnično nadpovprečno dober. Bi lahko dosegli še več?
Zec: Načeloma sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel. Bi pa gotovo dosegel še več, če bi imel takrat nekega nogometnega agenta, tako kot ga imajo nogometaši danes. Pa tudi, če bi mi nekateri trenerji bolj zaupali.
E-Koroška: Po vaših stopinjah gresta tudi vaša otroka, sin Tjaš in hčerka Trisha. Kako jima trenutno gre?
Zec: Zelo dobro jima gre, rada trenirata, rada imata nogomet. Usmerjam ju v dobro, zelo sem ponosen na njiju. Tjaš je prej igral za Dravograd, nato za Maribor, zadnje leto je v Celovcu pri ekipi Austria Klagenfurt U18, ki igra v prvi avstrijski ligi. Trisha igra trenutno za ekipo SV Ruden U13, prej je igrala za dekliško ekipo Soccergirls Mädels.
E-Koroška: Verjetno ju spremljate na tekmah?
Zec: Gledam praktično vse tekme, na katerih igrata. Tjaš ima tekme po vsej Avstriji, Trisha pa od Celovca do Wolfsberga oziroma okolici teh mest.
E-Koroška: Sedaj že nekaj let živite v Avstriji, ali kaj pogrešate Črno?
Zec: V Avstriji živim že četrto leto, tu mi je lepo, spoštujem državo in tukajšnje navade. Seveda pa ‘Črnjan iz Črne lahko gre, Črna iz njega pa ne’, če se lahko tako izrazim. Ko le utegnem, grem v Črno. Tam živijo moja mama in sorodniki.
E-Koroška: Bi za konec tega pogovora še kaj dodali?
Zec: Na tekmo legend v petek bi rad povabil vse, ki so bili povezani s Korotanom v dolgi zgodovini kluba. Tako bivše igralce kot tudi ostale športnike, navijače, skratka vse, ki imajo klub radi, da nas podprejo na tej tekmi. Ta tekma je bila moja velika želja, pa tudi želja mnogih drugih.
