Na Ravnah že tretjič zapovrstjo uspešno izvedli mladinsko izmenjavo Eramsus+

Sredi meseca oktobra 2022 je bilo na Ravnah na Koroškem pestro in zabavno. Odvijala se je namreč 10 dnevna mladinska izmenjava, kjer so poleg slovenske mladine sodelovali še mladi iz Severne Makedonije, Grčije, Hrvaške in Srbije. V današnjem času je individualna mobilnost posameznikov precej dostopna, zlasti mladim Evropejcem, vendar učna mobilnost še pridobiva na popularnosti, ko gre za preplet druženja, učenja, izmenjave izkušenj in mreženje med mladimi, ki jih druži enaka tematika.

 

Mladi, ki so se v času med 7. in 16. oktobrom 2022 udeležili mladinske izmenjave na Ravnah na Koroškem v okviru Erasmus + projekta, so eno izmed svojih želj več kot uspešno dosegli. Projekt je zasnovan na podlagi pobude mladine iz različnih geografskih področij, ki svojo prihodnost vidijo v izven mestnem področju. Za ruralna področja namreč zelo pogosto velja, da nudijo manj priložnosti, zlasti za mlade in njihovo aktivno življenje.

Projekt je tudi neke vrste strnjen pregled kako se demografska stanja s časom spreminjajo, da so nekoč podeželske družine strmele v mesta zaradi službe, sedaj z izbruhom zdravstvene epidemije (Covid-19) pa mladi vidijo podeželje kot prihodnost, katerega v demografskem smislu lahko znova poživijo in sicer z vpeljavo inovativnega
mladinskega dela, ki bi jim omogočalo zdravstveno varno bivanje v odročnem okolju in
hkrati poslovno priložnost za razvijanje poslovnih idej, npr. inovativna dela na daljavo.

Še vedno na splošno velja, da so ruralna področja podhranjena s poslovnimi ponudbami. Preko projekta pa želimo izpostaviti, da so trenutne epidemiološke ovire dejansko odlično
priložnostno izhodišče za inovativno povezovanje mladih. Ker se gre za podeželsko mladino,
so namreč želeli izvesti učno mobilnost, kjer bi z drugimi mladimi debatirali in izmenjavali
ideje ter izkušnje o tem, kaj lahko storijo sami, da bi razvili večjo prepoznavnost svojega
okolja, se sami vključili v spremembe in posledično ostali na podeželju in še več, da bi se
generacije, ki so se v preteklih letih, desetletjih odselile iz podeželja v urbana središča,
pričele vračati. Stremijo potovati in spoznati tudi druge kraje in kulture, vendar globoko v
sebi čutijo, da želijo sami prispevati za dobro svojega okolja, predvsem v razvoju ali izboljšavi kulturne, naravne in turistične ponudbe lastnega okolja in s tem pomagati sebi in novim generacijam, ki se, po njihovih besedah, nahajajo v precepu.

Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (ZKŠTM) je imel posluh za njihovo idejo ter jim v gostiteljskem smislu odprl svoja vrata, za povrh pa je celotno projektno zasnovo prijazno podprla slovenska nacionalna agencija MOVIT, predvsem v finančnem delu izvedbe, kot tudi v podpornem smislu.

Odlična koordinacija zaposlenih v oddelku turizma je pripeljala do več kot uspešno izpeljane
mladinske izmenjave, saj se ta razen pisem zahvale prepozna tudi po iskrah v očeh, objemih in širokih nasmehov mladih. “Mladinska izmenjava omogoča eni ali več skupinam mladih, da gostujejo pri skupini iz druge države in sodelujejo pri skupnem programu aktivnosti. Ti projekti vključujejo aktivno sodelovanje mladih in jim omogočajo, da odkrivajo različne družbene in kulturne stvarnosti in se jih začnejo zavedati, se učijo drug od drugega, razvijajo podjetniški duh in postajajo aktivni državljani,” kot je poudaril vodja in organizator mladinske izmenjave Tim Kolar-Erat iz oddelka za turizem in mladinske dejavnosti ZKŠTM.

Poleg formalno predvidenih delavnic so bili mladi deležni tudi medgeneracijskega druženja
(peka potice in štrudla v Koroškem medgeneracijskem centru), urjenja fizične kondicije ter
tudi razvijanja občutka za sobivanje z živalmi.

Vseh 10 dni izmenjave so se na Ravnah, drugod v Mežiški dolini in tudi po Sloveniji odvijale delavnice na temo naravovarstva, kulture, kulturne dediščine, kulinarike in turizma. Različna društva in organizacije, predvsem na Ravnah in v okolici so aktivno sodelovale pri organizaciji številnih delavnic mladinske izmenjave, mladi so se med drugim preizkusili v peki štrudla in potice v Koroškem medgeneracijskem centru, odkrivali muzeje in kulturno dediščino Raven (obisk muzeja železarstva (Štauharija), muzeja Ravne, Galerije Ravne, Gradu Ravne in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika), se s pomočjo tabornikov naučili foto orientacije, igrali Scoutball, prisluhnili delavnicam Kluba Koroških študentov, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja, Ljudske univerze Ravne – tečaj slovenščine, obiskali kino, imeli športni dan v športnem centru Ravne, odkrivali čare Uršlje gore (domače kosilo na gori ter peka kostanjev v spremljavi z domačim moštom) in
Brinjeve gore, uživali v Koroškem kulinaričnem dogodku (degustacija modernega mošta
mladega podjetnika Žaka Glinška, degustacija Koroškega piva Time Brewery, degustacija tradicionalne Koroške kulinarike), v prostem času odkrivali čare podzemlja Pece, Maribora, Ljubljane, se spustili po najdaljši jeklenici v Sloveniji ter obiskali tudi druge kraje po Sloveniji – obisk Gorenjske – prekrasnega Bleda, obisk Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, obisk Kranjske gore, … in primerjava aktivnosti na podeželju na Gorenjskem (obisk Slovenskega planinskega muzeja) in še in še.

“Veseli smo, da so mladi pridobili nabor izkušenj in idej, kako s svojo aktivno participacijo
spreobrniti naravne, turistične in kulturne danosti podeželskega okolja v trajnostni razvoj
turistične ponudbe na podeželju in s tem povzdigniti prepoznavnost podeželja na višjo
raven. Odprte potenciale ohranjanja ali dodatnega razvoja podeželja predstavljajo zlasti
naravna in kulturna dediščina podeželskega okolja. Da bi mladi potenciale lahko izkoristili, se preselili nazaj na podeželje, smo morali uporabiti inovativen pristop za razvoj podeželja. Z mladinsko izmenjavo so mladi pridobili nove ali izboljšali obstoječe kompetence in jih bodo tako lahko uporabili za nadaljnji razvoj domačega okolja in hkrati širšo kulturno, naravno in turistično ponudbo,” pa je ob koncu 10-dnevnega dogajanja povedal Tim Kolar-Erat.

Projekt bo uradno zaključen 1. avgusta 2023, vodilni v ZKŠTM pa že danes vidijo potencial za izvedbo projektov tudi v prihodnje – ti bodo nadgradnja izvedenih projektov ter prenos
dobrih praks. Tekom izvedbe mladinske izmenjave so se porodile tudi nove ideje in predlogi
za bodoče učne mobilnosti, ki bodo ZKŠTM zapeljale v sveže ideje mladine, nova sodelovanja ter ponovne mladinske aktivnosti. Kot pravi Tim Kolar-Erat jih je tokratna izkušnja navdihnila za nadaljnjo nadgradnjo mladinskega poslanstva. Tudi v prihodnje si želijo biti del progama Erasmus+, poleg tega pa so sprejeli tudi povabila drugih organizacij, da se udeležijo njihovih projektov kot projektni partnerji – v letošnjem letu se bodo na temo duševnega zdravja udeležili seminarja na Finskem, v letu 2023 pa se bodo udeležili projektov v Grčiji, na Cipru, v Turčiji, …