Pomanjkanje zdravnikov na podeželju je že stara pesem, in to v veliki meri velja tudi za Koroško, kjer se zadnjih 10 ali 20 let srečujejo s kroničnim pomanjkanjem zdravnikov splošne ali družinske medicine. Eden od razlogov je seveda dolg študij s specializacijo, zavoljo česar je pot zdravnika do ambulante precej dolga. Na drugem mestu pa temu botruje dejstvo, da se številni mladi Korošci, ki končajo študij medicine, ne vračajo v domače kraje – ostanejo v večjih mestih ali pa jih premami delo v bolnišnicah.
Na podeželju manjka zdravnikov, hkrati pa so zdravniki brezposelni
V Mežici je v zadnjem času precej javne polemike ob odhodu zdravnice Špele Resnik. Na zadnji seji občinskega sveta v Mežici je direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem Stanko Pušnik javnost potolažil s precej optimistično napovedjo, da septembra končuje specializacijo zdravnica, ki je štipendistka mežiške občine, zato tudi upajo, da bo ostala v Mežici. Občani Mežice si želijo, da bi imeli v obeh ambulantah tamkajšnje zdravstvene postaje stalnega zdravnika; sedaj se to rešuje na način, da v Mežico prihajajo zdravniki, ki delajo tudi drugod. Pa tudi sicer so v zadnjih letih kadrovsko politiko v Mežiški dolini načrtovali tako, da bi se v prihodnjih letih vendarle zapolnila manjkajoča mesta za zdravnike, kar pa seveda ne gre čez noč.
Tudi v drugih ruralnih okoljih po državi se srečujejo s podobnim problemom. Z različnih naslovov s Koroške so romala pisma in pobude, da bi država oziroma zdravstvena blagajna stimulirali zdravnike, da bi prišli na podeželje, vendar na tem področju ni bilo narejenega prav nič. Res pa je, da na drugi strani podatki Zdravniške zbornice Slovenije kažejo, da zdravnikov ne primanjkuje. Decembra lani je bilo brezposlenih 87 doktorjev medicine, 24 doktorjev dentalne medicine in 14 zdravnikov specialistov. V prejšnjih letih, denimo avgusta 2013, pa je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih krepko prek 200 nezaposlenih doktorjev medicine in specialistov ter doktorjev dentalne medicine.
V Zdravstvenem domu Slovenj gradec šest specializantov
Tudi v Slovenj Gradcu se srečujejo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Zdravstveni dom Slovenj Gradec ima trenutno tri nosilce dejavnosti in šest specializantov, konec letošnjega leta pa pričakujejo tudi prve specialiste. Za zagotavljanje nemotenega delovanja se tudi v Slovenj Gradcu rešujejo z zaposlovanjem že upokojenih zdravnic, da lahko v urgentnem centru izvajajo tudi 24-urno dežurno službo. V lanskem letu so med drugim zaposlili fizioterapevta in ortodontko.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 ugotavlja pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva, in to kljub temu da v Sloveniji poleg zdravnikov splošne oziroma družinske medicine za zdravje ljudi na primarni ravni skrbijo še pediatri in ginekologi. Po razpoložljivih kadrovskih virih smo v Sloveniji blizu povprečja držav Evropske unije le na področju zobozdravnikov in medicinskih sester oziroma tehnikov, po številu farmacevtov in diplomiranih medicinskih sester pa pod povprečjem EU.
N.K.
