Uničene lokalne in gozdne ceste, ki so posledica odvoza velikih količin lesa iz koroških gozdov, avstrijske in slovenske oblasti rešujejo na različne načine. Medtem ko v občinah avstrijske Koroške problematiko rešujejo s pomočjo državnih sredstev, so občine slovenske strani Koroške prepuščene same sebi.
Kot smo na portalu e-Koroška pisali minuli teden, se tako koroški kmetje kot občine še vedno srečujejo s težavami zaradi vetroloma, ki je po koroških gozdovih pustošil decembra 2017. Kmetje se srečujejo z veliko stisko, visokimi stroški sanacije in nizkimi odkupnimi cenami lesa, občine pa predvsem z uničenimi cestami in posledično z dodatnimi finančnimi bremeni v občinskih proračunih.
Čeprav je prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja obljubljala prizadetim občinam intervencijska sredstva, le-teh občine do danes še niso videle. Po mnenju prevaljskega župana Matica Tasiča pa intervencijskih sredstev tudi ni za pričakovati. »Veliko denarja smo namenili za sanacijo cest, da so danes povsem prevozne. Sanacija je 100-odstotno breme občinskega proračuna, posledično je breme občinskih investicij in življenjskega standarda naših občanov,« je za portal e-Koroška povedal prejšnji teden.
Dežela nameni sredstva lastnikom cest.
Situacijo uničenih cest nekoliko drugače rešujejo preko meje, na avstrijskem Koroškem. Deželna vlada Koroške namreč nameni 50 odstotkov za popravilo gozdnih cest, kamor spadajo posipanje gramoza, dela z valjarjem in uporabe strojev za izravnavanje površin, poroča avstrijski ORF.
Dežela pomaga tudi pri popravilu lastniških cest in infrastrukture. Kolegij koroške deželne vlade je namreč v ponedeljek sprejel sklep, da kmetom, ki imajo v lasti gozdne ceste, nameni skupno 360 tisoč evrov. Čeprav je škoda na gozdnih cestah še dosti večja, ocenjujejo jo na 800 tisoč evrov, je to za kmete velika pomoč.
Za gozdove je nevaren tudi podlubnik.
Hitra sanacija gozdov je sicer povzročila veliko škode na cestni infrastrukturi, a je omejila razmnoževanje podlubnika, ki lahko po takšnih naravnih katastrofah v gozdovih povzroči še večjo škodo kot pa sam vetrolom. Na srečo je bilo poletno vreme naklonjeno smreki, ki je bila ob vetrolomu najbolj na udaru. »Letošnja pomlad in poletje z obilico padavin sta drevju, predvsem pa smreki, ki na večini rastišč pri nas ni avtohtona, omogočili, da se je s samoohranitvenimi mehanizmi uspešno upirala vsem vrstam podlubnikov, še posebno velikemu lubadarju,« pravi Milan Tretjak, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Slovenj Gradec. »Tako smo v letošnjem za posek označili do 25. septembra 2018 28.750 m3 po lubadarju poškodovanega drevja, v istem času v letu 2017 pa je bilo tega drevja 89.000 m3. Seveda ni mogoče pričakovati, da se bodo količine napadenega drevja v prihodnjih letih nižale, ker bo to odvisno od poletnih temperaturnih ekstremov. Vsekakor pa lahko veliko prispevamo sami, in sicer z letošnjo pravočasno sanacijo,« še dodaja.
JP
