Medtem ko Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) na avstrijskem Koroškem širijo svojo ponudbo, dodajajo in bogatijo vozne rede, se na slovenski strani Koroške vlake večinoma ukinja. Čeprav veliko Slovencev kruh služi na avstrijski strani Koroške, interesa za povezovanje dveh regij na slovenski strani ni, prav tako se promet na Koroški progi iz leta v leto krči.
Brez interesa po železniškem povezovanju
Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) so predstavile nov zimski vozni red, ki bo začel veljati 10. decembra. Z novim voznim redom so na območje avstrijske Koroške dodali več vlakov, ki bodo vozili v krajših presledkih. Spremembe v voznih redih so tudi na relaciji Celovec–Volšperk, prav tako so odhode in prihode vlakov prilagodili zaposlenim v podjetju Mahle v Šmihelu, poroča avstrijski ORF. Avstrijce pa zanima tudi povezovanje s sosednjimi državami; dodali so namreč potniške povezave s sosednjo Italijo, povezali bi se radi tudi na slovensko stran a kaj, ko slovenske vlade skupaj s Slovenskimi železnicami to povezovanje ne zanima.
Čeprav v podjetju Mahle v Šmihelu pri Pliberku dela vedno več Slovencev, novih železniških povezav med državama ni, srž problema pa je odnos Slovenskih železnic oziroma države do želje Avstrijcev po povezovanju. Strateška želja Avstrije je, da bi se Koroška proga do meje posodobila do takšne mere, da bi vlaki lahko po njej potovali s sodobnimi hitrostmi. Zaenkrat je povprečna hitrost na Koroški progi 42 kilometrov na uro, medtem ko po avstrijskih železnicah vlaki prevozijo tudi do 170 kilometrov v eni uri.
Naj spomnimo na problem, o katerem smo pisali že v prispevku Slovenske železnice za Koroško nič spodbudnega: do leta 2030 brez večjih investicij: »Vlada Republike Slovenije je v letih 2015 in 2016 sprejela dokumenta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Iz teh dokumentov je razvidno, da pred letom 2030 pri nadgradnji železniške proge Maribor–Prevalje niso predvidena večja investicijska dela. Trenutni in predvideni potniški promet na tej železnici namreč ne izpolnjuje kriterijev za izvedbo večjih investicij. Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo bodo predvidoma do konca 2018. izdelane študijske osnove za nadgradnjo regionalnih prog v državi, to pa zajema tudi nadgradnjo proge Maribor–Prevalje, ki pa obnove ne bo doživela vsaj še 13 let.«
10. december 2017: Razvoj na avstrijskem Koroškem in propad na slovenskem
Avstrijci bodo torej z 10. decembrom uvedli dodatne linije na avstrijskem Koroškem, na slovenskem Koroškem pa želijo na isti dan uveljaviti nov vozni red, ki bo ukinjal že tako okrnjeni promet na Koroški progi. »Planirana je premaknitev vožnje vlaka 4005 s postaje Prevalje, sedaj je odhod ob 05.47 s prihodom v Maribor ob 07.39, na poznejši odhod s postaje Prevalje ob 06.35 in s prihodom na postajo Maribor ob 08.29. S poznejšo vožnjo vlaka 4005 bi ukinili križanje z vlakom 4460 na postaji Vuhred,« se je glasilo pojasnilo v pismu Sindikata železniškega prometa Slovenije (SŽPS), naslovljenemu predsedniku Sveta koroške regije Alanu Bukovniku, v katerem so prosili koroške župane, naj se zavzamejo za prizadevanje sindikata proti ukinitvi zasedbe postaje Vuhred s prometnikom. To bi pomenilo, da tovorni vlaki ne bi imeli več postanka, s tem pa bi se zaprla tudi postaja za sprejem in odpravo blaga po železnici.
Res je, da so Slovenske železnice na Koroško progo letošnjega 24. junija dodale štiri dodatne linije, ki so omogočale prevoz 15 dodatnih koles za namen spodbujanja kolesarskega turizma na Koroškem. Te dodatne linije so bile aktivne do 2. septembra – opaziti je torej mogoče kratkoročno dodajanje linij in dolgoročno ukinjanje le-teh.
NK
