Peter Smrekar iz Podgorja pri Slovenj Gradcu se je z ženo in otrokoma pred leti preselil na Novo Zelandijo. Sprva so načrtovali le obisk, a so se nato tja preselili. V kratkem pogovoru nam je opisal deželo, njene značilnosti, svoje trenutne aktivnosti, pa tudi čase, ko je bil perspektiven nogometaš. Igral je v prvi in drugi slovenski ligi.
E-Koroška: Zakaj ste se odločili, da, se preselite na Novo Zelandijo?
Smrekar: Selitev na Novo Zelandijo ni bila načrtovana. Načrtovan je bil le obisk, a se je nato vse tako razvilo, da smo se odločili kar ostati tukaj.
E-Koroška: Kako ste se tam znašli na začetku, se je bilo težko navaditi?
Smrekar: Ni bilo posebnih težav. Žena je vse podrobno raziskala, kako pridobiti potrebna delovna dovoljenja (viza), kje najti zaposlitev, nastanitev (hiša), šole za otroka itd. Kar hitro smo se vživeli v novo okolje, kulturo. Manjšo težavo sem imel le jaz in sicer angleški jezik.
E-Koroška: Kako se življenje v Novi Zelandiji razlikuje od tistega v Sloveniji?
Smrekar: Življenje tukaj je veliko mirneje, preprosto. Nobene zakomplicirane birokracije, kot v Sloveniji na primer: registracija avta ali nakup avta (predaja) na netu ali na pošti je obrazec, ki ga izpolniš, nobenih odjav, prijav bivališč, ni prispevkov za samozaposlene (plača je seveda obdavčena). So pa zato enotne pokojnine. Ljudje so prijazni, ti privoščijo vse najboljše, nihče se ne vtika v tuje zadeve. Je pa res, da je življenje tukaj izjemno drago, predvsem najemnine in hrana.
E-Koroška: Kako bi opisali deželo, kaj bi svetovali tistim, ki si jo želijo ogledati?
Smrekar: Nova Zelandija je predvsem znana po čudoviti, neokrnjeni pokrajini. Če sem iskren zelo spominja na Slovenijo. Čudovita narava, gorska jezera, obala. Dodamo lahko se Čudovite fjorde, delujoč vulkan, ledenik. Zanimiva je njihova maorska kultura, kulinarika in se bi lahko našteval. Zaradi naštetega je bilo kar nekaj uspešnih filmov posnetih na Novi Zelandiji. Gospodar prstanov, Avatar, Hobbit, del Zgodbe iz Narnije itd. Pravljično naselje Hobbiton je prava paša za oči za obiskovalce.
E-Koroška: Med pandemijo korone je bila država nekaj časa zaprta za obiske, ste imeli hude ukrepe?
Smrekar: Do nas korona dolgo časa ni prišla. Država je bila zaprta za ostali del sveta in smo lahko normalno, svobodno živeli. Ko pa smo dobili prva dva primera, je naša nekdanja premierka uvedla ‘lockdown’ in povzročila pravi kaos.
E-Koroška: V Sloveniji ste bili uspešen nogometaš. V 2. SNL vzhod ste igrali za Slovenj Gradec. Kako se spominjate tistih časov?
Smrekar: Za Slovenj Gradec sem igral že kot ‘pionirček’. Kot 15-letni fant sem pristopil k članski ekipi in tam ostal vse do služenja vojaškega roka. Ker je bil slovenjgraški stadion takrat se v izgradnji, smo kar nekaj tekem odigrali na prevaljskem igrišču. Takratna ekipa je bila zelo močna (Smonkar, brata Cesar, Bolha, Maks Matavž, kapetan Marjanović, Sašo Plaznik, Zuki…).
E-Koroška: Kasneje ste prestopili v Korotan, imate tudi dva nastopa v prvi ligi, proti Mariboru in Celju. Se še spominjate teh tekem?
Smrekar: Imam zelo lepe spomine na obdobje v Korotanu, od priprav do tekem. Spomnim se tekme proti Mariboru, kjer sem kar solidno odigral. Ob prvem stiku z žogo sem dal na ‘ringelšpil’ Karića in njihovega zadnjega igralca, ki je dobil rdeči karton. Naslednje tekme nisem dobil priložnosti igrati. Zatem je sledila tekma proti Celju, pred katero smo bili igralci primorani biti v karanteni v hotelu v Slovenj Gradcu. Ker sem bil poleg nogometa tudi strasten in uspešen strelec na glinaste golobe, sem se seveda želel udeležiti nočne tekme LD Libeliče, kjer sem potem zmagal. Tekma je trajala celo noč in zjutraj sem se utrujen na skrivaj vrnil v karanteno (jaz in Grizold). Seveda nisem pričakoval, da bom izbran v prvo enajsterico na tekmi proti Celju in posledično zaradi preutrujenosti po prebedeli noči nisem bil zmožen igrati.
E-Koroška: Imate s kom od bivših soigralcev še stike?
Smrekar: Ker živim daleč od vseh, so stiki le še preko Facebooka. Naslednje leto, ko se vrnemo na obisk upam, da bomo le šli k ‘Škufci’ na pico.
E-Koroška: Ste tudi v Novi Zalandiji igrali nogomet?
Smrekar: Malce za zabavo sem se pred nekaj leti priključil k ekipi veteranov, odigral nekaj tekem, a zaradi let neigranja nogometa pred tem so se začele poškodbe (tetiva, mišica), zaradi katerih sem z igranjem prenehal.
E-Koroška: Aktivni ste v streljanju, na kakšnih tekmovanjih nastopate?
Smrekar: To pa, seveda. Zelo aktiven sem v različnih disciplinah. Sem osvojil kar nekaj prvenstev, bil prvak v različnih okrožjih (naj dodam, da je eno tukajšnje okrožje večje kot cela Slovenija), bil drugi na državnem prvenstvu.
E-Koroška: Kdaj ste bili nazadnje v Sloveniji?
Smrekar: Domače in prijatelje sem obiskal v lanskem letu. Žal sva z ženo pripotovala le za tri tedne in od tega teden dni preživela v postelji. Takoj ob prihodu sva prvič dobila korono. Naslednji obisk bo nujno veliko daljši.
E-Koroška: Razmišljate o vrnitvi nazaj ali boste ostali v Novi Zelandiji?
Smrekar: Tukaj smo že tako dolgo, da je Nova Zelandija sedaj naš dom. Trenutno v Slovenijo le na dopustovanja, v prihodnosti pa ‘nikoli ne reci nikoli’. Veliko je odvisno seveda od otrok, ki sta tukaj uspešna na športnih področjih in v študiju. Bom omenil, da je tudi sin aktiven v nogometu, boksu, hči pa se udeležuje malce bolj adrenalinskih športov in je opravila izpit za pilota jadralnega padala. Moja velika želja je, da bi nekega dne lahko aktivno živeli na obeh kontinentih hkrati, pol leta tukaj, pol leta v Sloveniji.
