V mežiškem podjetju TAB, Tovarni akumulatorskih baterij, se že dolgo zavedajo, da bodo korak s časom lahko lovili le s proizvodnjo litij-ionskih baterij. V lanskem letu, ko je Novartis najavil, da ne bo več nadaljeval s proizvodnjo amoksiklava na Prevaljah in da bodo nov in nedokončan objekt prodali, so se pričala ugibanja, ali bo TAB v teh prostorih organiziral proizvodnjo baterij nove generacije. Kako pomemben je razvoj litij-ionskih baterij se zavedajo resne države znotraj Evropske unije in tudi Evropska komisija, na kar nenazadnje kaže tudi to, da je Evropska komisija konec lanskega decembra odobrila sedmim državam, da lahko namenijo skupno 3,2 milijarde evrov državnih pomoči za razvoj nove generacija baterij.
Na tem vlaku prihodnosti je sedem držav članic EU, to so Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Poljska, Finska in Švedska, ki so se dogovorile, da bodo iz državnih proračunov zagotovile do 3,2 milijarde evrov za podporo raziskavam litij-ionskih baterij, konzorcij 17 podjetij iz teh držav pa bo v ta razvoj investiralo še 5 milijarde evrov. Vsako državno pomoč mora odobriti Evropska unija in to se je v decembru tudi zgodilo. Ta denar bodo v prihodnjih desetih leti vložili v pridobivanje in predelavo surovin, ustvarjanje naprednih kemičnih materialov, oblikovanje celic in modulov, sistemsko integracijo in recikliranje baterij. Raziskovalni projekti so namenjeni podpori razvoju inovativnih akumulatorjev s poudarkom na varnosti in okolju. Akumulatorska industrija želeli olajšati razvoj trajnejših baterij, ki se napolnijo hitreje kot izdelki, ki so sedaj na trgu. Prihodnost torej gre stran od svinčenih baterij, ki jih sedaj proizvaja družba TAB, kajti litij-ionske baterije so osnova za razvoj električnih vozil, vstopajo pa tudi na področja prihajajočih novih tehnologij, ki bodo za svoje delovanje potrebovale visoko zmogljive baterije.
Lastniki družbe TAB niso reveži, prehoda na novo generacijo sami ne bodo zmogli
“Proizvodnja baterij v Evropi je strateško pomembna za naše gospodarstvo in družbo zaradi svojega potenciala v smislu mobilnosti in čiste energije, ustvarjanja delovnih mest, trajnosti in konkurenčnosti,” je ob tej priložnosti dejala Margrethe Vestager, evropska komisarka za konkurenco in tudi izvršna podpredsednica Evropske komisije.
Lastniki družbe TAB niso reveži in tudi podjetje je v zelo dobri poslovni kondiciji, vendar je za korak s časom potrebna pomoč bodisi strateškega investitorja, na katerega v tem podjetju tudi računajo, bodisi pomoč države. Tudi dobri rezultati in veliki profiti so za takšen razvojni korak premajhni.
Za lansko leto seveda podatki o poslovanju še niso znani, celotna skupina TAB, ki ima več podjetij v Sloveniji in tujini in skupaj zaposluje v skupini dobrih 1300 ljudi, je v letu 2018 ustvarila 336,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka več kot leta leto poprej. EBITDA za skupino je lani znašala 50,9 milijona evrov, čisti dobiček skupine pa je dosegel 31,6 milijona evrov in se je v primerjavi z letom 2017 povečal za 6,7 odstotka. Samo družba TAB Mežica pa je v letu 2018 ustvarila 280,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Čisti dobiček je v tem letu dosegel 26,4 milijona evrov, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2017. Za lansko leto kaže, da bodo rezultati še boljši.
Državna pomoč v Sloveniji za nasedle banke, en za razvoj
Novica iz Bruslja opozarja, da so se bogate države na tem področju povezale in bodo poskrbele za razvoj, gradijo si močna partnerstva in skrbijo za svoje proizvajalce, da bodo pripravljeni stopili v novo obdobje razvoja. Slovenska vlada teh trendov seveda ne razume, čeprav TAB sploh ni majhen in nepomemben igralec na svetovnem trgu. Skupina TAB namreč spada med 10 največjih svetovnih proizvajalcev akumulatorjev in med šest največjih svetovnih proizvajalcev industrijskih celic. TAB je torej v skupini najboljših in največjih, vendar prihaja iz države, kjer so prioritete vladajoče politike povsem drugačne.
Slovenija prosi Evropsko komisijo za dovoljenja, da lahko z državno pomočjo, to je s proračunskim denarjem, sanira propadle državne in zasebne banke, resne države pa se borijo za dovoljenja za državno pomoč za tiste projekte, ki pomenijo razvoj in veliko dodano vrednost. To je razlika med resnimi državami in Slovenijo.
Sicer pa je na področju tehnologije litij-ionskih baterij vodilna nemška skupina Varta. In kar je zanimivo, zvezno ministrstvo za gospodarstvo in energetiko v Nemčiji zagotavlja finančno podporo za Vartine projekte. Nemčija namreč skupaj z Evropska unijo novo tehnologijo baterij obravnava kot ključno tehnologijo prihodnosti, zlasti v zvezi z elektrifikacijo prometnih sistemov. Zato je tudi Evropska unija odprla vrata nacionalnemu financiranju teh projektov, ki so pomembni, če hočemo ohraniti konkurenčno prihodnost Evrope.
Jon Petek
