Danes je veliko marketinga tudi pri delu z otroci oziroma mladostniki. Trenerji pa se soočajo z literaturo v stilu napadaj kot Guardiola, brani se kot Jurgen Klopp, ustvari igro Tika-Taka. Kasneje igra presinga pa še bolj kasneje igra proti pressinga itd. Spet drugje se zasledi prodaja metod in metodologija španske šole nogometa, pa taktična periodizacija portugalske šole nogometa, da ne omenjam vseh trenerskih obiskov po nogometnih šolah Anglije, Italije ali Nemčije, kjer se vrti ogromno denarja in človeka že fascinira infrastruktura, še bolj pa število zaposlenih in njihova prijaznost do vsakega obiskovalca, da ne omenjam proračunov in finančnih vložkov v teh nogometnih sredinah današnjih centrov nogometa.
Ali obstajajo vzorčni modeli razvijanja nogometašev, katere lahko preslikamo v naše nogometno okolje in je bližje našim finančno ekonomskim ter socialno kulturnim razmeram?
Odgovor je dan v 394. številki CIES-a, kjer se na presečni datum 1.oktober 2022 analizira 31 profesionalnih lig Evrope in kjer se ugotavlja, katera akademija je dala največ profesionalnih igralcev? Za delo v akademiji se šteje obdobje od 15. do 21 leta starosti, kjer igralec preživi vsaj 3 leta. Poročilo ne ugotavlja vrednost teh igralcev na trgu in ne ugotavlja kdo od desetih nominirancev za zlato žogo jo bolj zasluži ampak vsem desetim da popolnoma isto težo. En profesionalni igralec en glas ena akademija. Vrednost na trgu lahko povezujejo s specifičnimi značilnostmi vsakega igralca in so lahko popolnoma individualizirane. Erling Haaland izhaja iz akademije FK Bryne in težko naštejemo druge profesionalne igralce iz te sredine. Če pa je profesionalnih igralcev veliko iz iste akademije, pa skoraj nujno moramo dati priznanje taki sredini, za njihovo strokovno delo in prepoznavanje nogometnega talenta.
Kaj pravijo rezultati? Da se dobiti bolj primeren vzorčni model, ki je bližje in bolj podobno našemu okolju. To okolje ni Salzburg, München ali Milano ampak Zagreb, Beograd in Kiev.
Dinamo, Partizan in Crvena Zvezda kažejo pot in način, kako lahko ustvariš mladega nogometaša, ki kasneje igra profesionalno nogomet. Iz Dinana 69 in iz Partizana 63 igralcev se danes preživlja z igranjem nogometa. Ko to številko delimo na povprečno 12 letno profesionalno kariero dobimo 5-6 igralcev na generacijo in ta številka je velika in hvale vredna. Ne pridejo vsi igralci preko svoje članske ekipe v profesionalni svet, saj se nekateri prebijejo preko posoj in satelitskih klubov, spet drugi pa zamenjajo popolnoma sredino. Skupno pa je vsem to, da imajo dobre nogometne temelje, da bi se lahko kasneje razvili v profesionalca. In te temelje igralci pridobivajo v večini primerov od U15 do U19. Kasneje se samo še pobrusijo in testirajo v “ognju”, kjer “preživijo” le redki, seveda če se nisi predhodno kalil v Ajaxu.
Zanimiov je tudi to, da iz top 5 lig Evrope, sta na listi desetih le Real in Barcelona. Ajax, prvak v tem pogledu da največ igralcev med profesionalci (85). Dva portugalska predstavnika (Benfika in Sporting) med desetimi izbranci, ni pa zanemarljivo niti delo v ukrajinskih klubih (Kyev in Shakhtar uvrščena pred španskima kluboma). Če vemo, da denar prevladuje v finančno bogatih državah, kjer so ustvarjeni odlični pogoji za delo se vprašam, kaj prevladuje v Ukrajini, Srbiji in na Hrvaškem, da je toliko igralcev uspešnih? Portugalci tudi izjemni, vendar njihovi pogoji bolj primerljivi z najbogatejšimi, kot z ostalimi državami na nogometnem trgu.
Ko pogledamo, kdo vse se je od slovenskih igralcev kalil v Dinamu, Partizanu in Zvezdi ugotovimo, da so vsi imeli kasneje zelo dobro športno pot. Res,da so večina njih že nogometno upokojeni in niso zajeti v omenjeni raziskavi, vendar mislim, da jih je vredno omeniti. Milanič, Zahovič in Jahič so bili člani Partizana z 18 oziroma 19 leti starosti (kasneje tudi Novak, Ilič, Balažic). V Dinamo Katanec in Cesar z 18 leti (kasneje Pavlovič, Galič, Stojanovič, Zidan, Gliha) . Edino Zvezda ni imela slovenskega igralca mlajšega od 20 let, saj se je Marko Elsner pridružil ekipi v 23. letu starosti, Ačimovič in Simeunovič pri 21. or. 22 letu ostali člani pa bližje 30. letu (Pečnik, Kelhar, Sisic, Arnejčič).
Kaj seješ to žanješ pravi star pregovor. Kas smo sadili deset let nazaj, žanjemo danes. Kaj bomo želi čez deset let, pa moramo posaditi danes.
Vir: Oliver Bogatinov, športni direktor FC Koper
