Včeraj so v Narodnem domu v Mežici otvorili slikarsko razstavo likovne skupine Medgeneracijskega centra, ki deluje pod mentorstvom akademskega slikarja Stanislava Makuca. Stene krasijo najrazličnejša dela, od risb do grafik, ki predstavljajo presek njihovega dvoletnega ustvarjanja.
Likovna skupina oziroma likovni tečaj Medgeneracijskega centra Mežica pod mentorstvom mežiškega akademskega slikarja Stanislava Makuca deluje že dve leti. Na njihovi prvi razstavi, ki je na ogled Narodnem domu v Mežici, si lahko ogledamo presek njihovega dela – od risbe, ki je po Makucevih besedah osnova slikarstva, pa do bolj zahtevnih oblik in načinov slikarstva. “Ko smo osvojili osnove, smo poskušali ustvarjati z različnimi tehnikami, kot so tonsko slikanje, kolaž in grafike,” pravi Makuc. Pri grafikah gre za linorez, ki je po besedah Makuca tudi najbolj dostopen. Nekaj del je nastalo po lastnih zamislih, nekaj pa po slikovnih predlogah velikanih svetovne likovne umetnosti, kot so Pablo Picasso, Paul Cezanne, Marc Chagall. Na razstavi sodeluje deset avtorjev in sicer Urban Praper, Ema Praper, Anica Ipavic, Ema Vinkl, Irma Makuc, Hana Kavtičnik, Nada Šegel, Marta Pechaček, Silva Polajner in Jožica Permanšek, otvoritev razstave pa so z glasbenimi vložki pospremili Ema Praper, Matevž Orešnik in Janez Orešnik.
“Ustvarjamo vsak teden po dve ali tri ure, v okviru samega izobraževanja pa obiskujemo tudi razstave ter na tak način spoznavamo umetnike in njihova dela,” pojasnjuje Makuc. Skupaj so namreč odšli na dve ekskurziji in sicer v Narodno galerijo ter Moderno galerijo v Ljubljano in v galerijo Grad v Lendavo.
Svoja likovna dela so mežiški ustvarjalci sicer že predstavili in sicer v svojih prostorih v centru, a po besedah Makuca center zaenkrat še ne premore primernih prostorov za takšne razstave. Takšna postavitev, kot jo lahko vidimo v Narodnem domu v Mežici, v samem centru sploh ne bi bila možna, saj stene krasijo številna dela desetih ustvarjalcev. Makuc dodaja, da jim je bila v veliko pomoč tudi vodja Medgeneracijskega centra Mežica Simona Rožej, saj ob začetku takšnega tečaja nastanejo neizogibljivi stroški, kot je nakup slikarskih barv in druge opreme za ustvarjanje. »Tudi če je še tako močna volja, brez denarja ne gre,« zaključi.
JP
