Na evropskem prvenstvu Euro 2024 je znanih prvih šest četrtfinalistov. To so Švica, Nemčija, Anglija, Španija, Francija in Portugalska, ki je sinoči po streljanju enajstmetrovk premagala Slovenijo. Danes sta na sporedu še zadnji dve tekmi osmine finala, pomerila se bosta Romunija in Nizozemska ter Avstrija in Turčija. Slovenija je bila blizu zmage in uvrstitve v četrtfinale, na koncu je odločil izvrstni vratar Portugalcev Diogo Costa, ki je obranil strel Šeška ob koncu tekme in nato še tri enajstmetrovke.
Komentar tekme Portugalska-Slovenija
Začetek tekme je bil pričakovan. Portugalci so nas z visokim presingom stisnili, težko smo prihajali na nasprotno polovico. Vezni red ni uspel organizirati igre proti naprej, nismo si mogli podati 3-4-ih kvalitetnih podaj. Tako smo bolj ali manj iz zadnje linije podajali dolge žoge proti srednjima napadalcema, preskakovali sredino igre.
Vidna je bila nervoza, nesproščenost pri nekaterih igralcih, kar je razumljivo. Ne igraš vsak dan tekme osmine finala na evropskem prvenstvu.
Portugalci so velemojstri podaj na kratkem prostoru, sposobni najti še tako majhno luknjo, prazen prostor v nasprotnikovi obrambi. Poskušali so nas prebiti preko bokov, Leao in Bernardo Silva sta odlična v igri ena na ena, Leao izredno hiter. Na srečo smo se vedno rešili v zadnjem trenutku, predvsem Drkušić je bil dobro postavljen, na pravem mestu.
Zadnjih petnajst minut prvega polčasa smo končno prišli ‘do daha’, imeli tri dobre napade. Stojanović in Mlakar žal nista uspela s krila dobro podati v sredino, Šeško je v dobri situaciji z razdalje streljal točno v vratarja. Videlo se je, da lahko damo gol, z malo bolj pogumno igro ogrozimo vrata Portugalcev.
Drugi polčas podoben začetek, napadi Portugalcev, spet smo se z blokom in požrtvovalnostjo v nekaterih situacijah rešili zadnji moment.
Odpiral pa se nam je prostor za protinapade, kar smo izkoristili v 61.minuti. Šeško je že pretekel Pepeja, vendar v zadnjem kontaktu vodenja žoge le to ni uspel bolj kvalitetno potisniti proti naprej oziroma priti na strel z boljšo, desno nogo. Z levico žal žoge ni dobro zadel in do takrat največja priložnost je bila zapravljena. Sledile so menjave, tekma se je bližala koncu, na vidiku so bili podaljški. Trenerja sta poskušala osvežiti svoji ekipi, ki sta se zelo ‘razdajali’ na igrišču.
V 89.minuti najlepša priložnost Portugalcev, Oblak je dobro pokril gol, ubranil strel Ronalda z bližine. Celar se v tretji minuti sodnikovega podaljška ni znašel, bil je v ugodni situaciji.
Prvi podaljšek je minil brez večjih priložnosti, potem pa v 103.minuti po mojem velika napaka sodnika Orsata, ki je nasedel Joti, ki je zadel nogo Drkušića in se vrgel kot pokošen. Jota ni mogel več kam, vrhunsko je ‘zahaklal’ nogo Drkušića odigral padec, kar se je dobro videlo v počasnem posnetku. Zakaj se VAR ni oglasil, mi ni jasno. Da se takšna enajstmetrovka sodi na evropskem prvenstvu, je po mojem mnenju sramota.
Na srečo je Jan Oblak enajstmetrovko Ronalda vrhunsko obranil in pokazal, zakaj je že leta eden najboljših vratarjev na svetu.
Drugi podaljšek znova napet, potem pa nekaj minut pred koncem stoodstotna priložnost Šeška, sam je po napaki Pepeja stekel proti portugalskem golu, toda po mojem prehitro streljal. Portugalski vratar ga je čakal, ‘prebral’, kam bo streljal. To je bila priložnost, ki smo jo čakali celo tekmo, boljše ne bi mogli imeti. Sledila je loterija enajstmetrovk. Tu se je z izrednimi obrambami izkazal Diogo Costa, ki je najzaslužnejši za zmago Portugalcev.
Našim nimam kaj očitati, borili so se kot levi. Vsak je dal maksimum, prišli smo do podaljškov, enajstmetrovk, kjer pa pravih živcev in koncentracije pri izvajanju le teh ni bilo.
En velik poklon našim nogometašem, odigrali so štiri vrhunske tekme, brez poraza odhajamo domov. Dosegli smo veliko več, kot sem pred prvenstvom pričakoval. Danes smo imeli sicer veliko priložnost, da izločimo Portugalce, tekmo je odločil Diogo Costa s štirimi izjemnimi obrambami.
Ocena iger naše reprezentance
S prikazanim na tem turnirju smo lahko več kot zadovoljni. Slovenija je odigrala štiri tekme in ostala neporažena. Večina nogometnih ljubiteljev in tudi poznavalcev je Slovenijo pred prvenstvom smatrala za ‘autsajderje’, prednost v naši skupini so ob favorizirani Angliji dajali Danski in Srbiji. Naši nogometaši so se že na prvih dveh tekmah, ki bi ju lahko tudi dobili, zelo izkazali. Še bolj pa v tekmi z Anglijo in si zasluženo priigrali osmino finale.
Tudi včerajšnjo tekmo lahko označim za več kot pozitivno, lahko smo zadovoljni z vsem, razen z rezultatom. Močno Portugalsko, ki ima v svojih vrstah Bernarda Silvo, Bruna Fernandesa, Ronalda, Vitinho, smo držali v negotovosti do samega razpleta tekme, streljanja enajstmetrovk.
Slovenija je na tem prvenstvu igrala v sistemu 4-4-2, taktično perfektno, z nizkim presingom je nevtralizirala napade nasprotnikov, obenem pa iz protinapadov poskušala ogroziti nasprotnikova vrata. Prednost te taktike je v zoženju praznega prostora pred svojim golom, v podvajanju branjenja bokov, zato se veliko težje pride do prodorov in kvalitetnih predložkov preko le teh. Prostor blizu vratarja je zaprt, težko prebojen. Nasprotnik ima malo prostora za kvalitetno izvedbo akcij, kombinacijo za zaključni strel.
To je bila tudi edina možna taktika za uspeh, saj je treba vedeti, da v najboljših evropskih reprezentancah igrajo igralci, ki igrajo v najmočnejših ligah sveta, Angliji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Franciji. Za Slovenijo pa tudi igralci, ki igralo v slovenski ligi, ki je kakovostno daleč za prej omenjenimi ligami. Smo pa na tekmi z Dansko videli, da je Slovenija sposobna tudi kontinuirano napadati, priti do ugodnega rezultata, ko ima nasprotnik prednost.
Slabost te taktike je predvsem v tem, da se morajo vsi igralci, tudi oba centralna oziroma srednja napadalca, vračati globoko na svojo polovico, pred svoj gol. S tem pa se izgublja moč v fazi napada, kar se je dobro videlo včeraj pri obeh priložnostih Benjamina Šeška, ko mu je na koncu zmanjkalo tudi nekaj svežine.
Za prikazano na tem prvenstvu si vsi sodelujoči igralci na čelu s selektorjem Matjažem Kekom in njegovim strokovnim štabom zaslužijo vse pohvale in čestitke. Predvsem faza obrambe je bila izvrstna, dobili smo le dva gola na štirih tekmah. Bolje praktično ne bi moglo biti.
Faza napada je bila nekoliko slabša, dali smo dva gola, oba sta prispevala bočna branilca, Erik Janža in Žan Karničnik. Srednja napadalca sta prihajala v priložnosti, Andraž Šporar na tekmi z Dansko, Benjamin Šeško proti Portugalski, vendar žal nista bila natančna. Zelo dober strel z razdalje Šeška na tekmi z Dansko pa je zaustavila vratnica.
Bočna napadalca Jan Mlakar in Petar Stojanović žal nista prihajala v priložnosti, v veliko situacij igre ena na ena, kjer bi s prodorom prihajala do viška igralca in s tem do ugodnega položaja za podajo ali strel na gol. Sta se pa ogromno razdajala v fazi obrambe in s tem tudi veliko prispevala k uspehu.
Bodočnost reprezentance
Slovenija se je na tem prvenstvu prvič uvrstila v osmino finala kakega velikega tekmovanja. To pomeni, da imamo kakovostno reprezentanco, ki lahko preseneti tudi na papirju močnejše nasprotnike. Gotovo bo ta rezultat dodatno dvignil samozavest igralcem, saj so uvideli, da lahko kvalitetno odigrajo tudi proti najboljšim reprezentancam Evrope. To je gotovo dobro pred prihajajočo Ligo narodov in kvalifikacijami za svetovno prvenstvo.
Glede na starost igralcev je jasno, da lahko vsi, z izjemo Josipa Iličića, kakovostno odigrajo še en štiriletni ciklus. Seveda pa bodo potrebne tudi nekatere spremembe, osvežitve.
Osebno v prvi vrsti mislim na Tomija Horvata, ki na tem prvenstvu ni dobil priložnosti. Treba bo ‘najti’ še enega kakovostnega srednjega napadalca, ki bi razbremenil Šeška oziroma pomenil nevarnost za nasprotni gol. V mislih imam predvsem Nika Prelca.
Za zvezno linijo ali levi bok bi bil dobrodošel tudi kak ‘levičar’, ki bi ojačal konkurenco na teh igralnih mestih. Kot rešitev se lahko ponuja Christopher Cvetko, ki igra za celovško Austrijo in je po očetu Slovenec. Morda ga bi selektor Kek lahko preizkusil na kakšni prijateljski tekmi.
Bodočnost slovenskega reprezentančnega nogometa je svetla, lahko z optimizmom gledamo naprej. Morda še nikoli nismo bili v tako dobrem položaju, kar se perspektive tiče.
Korošca v dresu Slovenije sta navdušila
Žan Karničnik in Jaka Bijol sta me na tem prvenstvu navdušila. Karničnik je izvrstno zaprl desni bok, se vključeval v napad, ko je bilo možno. Dal še gol proti Srbiji. Nekateri tuji časopisi so ga uvrstili v idealno enajsterico skupinskega dela prvenstva, povsem zasluženo. Povratek iz Ludogorca nazaj v Slovenijo je bil zadetek v polno. V Celju se je spet vrnil v staro formo, odlične igre kaže tudi v reprezentanci. Sedaj ima lepo priložnost, da z morebitnim novim prestopom v nek klub iz tujine unovči svoje nogometno znanje.
Bijol tvori skupaj z Drkušićem morda celo najboljši tandem osrednjih branilcev na tem prvenstvu. Odigral je skoraj brez napake, uspel je zaustaviti vse nasprotne napadalce, igralce kot so Hojlund, Mitrović, Kane, Ronaldo. Pozna se mu, da igra v kvalitetni italijanski ligi, kjer se je zelo izboljšal. Postal je steber reprezentančne obrambe. Tudi on je sedaj zanimiv za mnoge klube, s prestopom v kakšen bolj renomiran evropski klub bo lahko naredil še stopničko naprej v svoji karieri.
Ne gre pa pozabiti, da imamo Korošci v ozadju še enega igralca, ki je najboljši v svoji starosti v Sloveniji. To je Prevaljčan Luka Topalović, ki je pred dnevi podpisal za slavni Inter iz Milana. Želim mu, da se v tem klubu popolno uveljavi in da se kmalu pridruži Karničniku in Bijolu v reprezentanci Slovenije.
