Adrijan Fegic je gotovo eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov. Najlepše trenutke kariere je doživel v takratnem jugoslovanskem prvoligašu NK Rijeka, s katero je bil dvakrat pokalni prvak. Leta 1984 je v prvem krogu pokala UEFA dal dva gola Realu iz Valladolida, v drugem pa še slavnemu Realu iz Madrida. Več let je igral tudi v Franciji, nogometno kariero je zaključil v Primorju iz Ajdovščine. Govorila sva o aktualnih nogometnih temah, njegovi karieri, koroškemu nogometu…
E-Koroška: V odločilni tekmi za vstop v skupinski del konferenčne lige sta se pomerila Olimpija in vaš bivši klub Rijeka. Tako visoke zmage Olimpije najbrž niste pričakovali, v skupnem seštevku je bila Olimpija boljša s 6:1?
Fegic: Nad igro Rijeke sem bil zelo razočaran. Po tekmi na Rujevici je Rijeka bila boljša, ampak žal ni izkoristila svojih priložnosti. Na povratni tekmi v Stožicah pa je bila Olimpija boljša in zasluženo zmagala z 5:0. To je največji poraz v zgodovini Rijeke na mednarodnih tekmah.
E-Koroška: Kaj je po vašem mnenju šlo narobe pri Rijeki?
Fegic: Mislim, da so na povratni tekmi prejeli prvi zadetek prehitro, in sicer že v 3. minuti srečanja, drugi gol je situacijo še poslabšal in menim, da je bila že takrat tekma odločena. Žal mi je bilo, da se je tekme v Stožicah udeležilo približno 2000 navijačev Rijeke, ki pa so bili priča ene najslabših predstav Rijeke od kar pomnim.
E-Koroška Po tekmi je trener Rijeke Radomir Đalović izjavil, da se je počutil, kot bi igrali proti Real Madridu? V vaših igralnih časih je Rijeka premagala Real s 3:1, dali ste dva gola. Je bila to vaša življenjska tekma?
Fegic: Lahko rečem, da je bila tekma proti Realu res moja življenjska tekma, ki mi bo za vedno ostala v najlepšem možnem spominu. Igrati pred 25.000 glavo množico je nekaj
neprecenljivega, prav tako mi je to dajalo dodatno motivacijo za mojo odlično predstavo.
Četudi bi to tekmo takrat izgubili, nam nihče od navijačev ne bi mogel ničesar zameriti, saj
smo vsi pustili srce na igrišču.
E-Koroška: Rijeka je bila takrat zelo močna, konkurenčna tudi najboljšim evropskim ekipam. Katere tekme s tistega časa so vam najbolj ostale v spominu?
Fegic: Najbolj mi je ostala v spominu seveda tekma proti Realu in Real Valladolidu, kjer sem prav tako dosegel dva zadetka. Največji uspeh Rijeke je bila tudi ¼ finalna tekma proti
Juventusu v Pokalu pokalnih prvakov. Seveda pa ne smemo pozabiti na dva osvojena
Jugoslovanska pokala v sezoni 1977/78 in 1978/79.
E-Koroška: Ste legenda Rijeke, kako vas ljudje sprejmejo, ko pridete v to mesto?
Fegic: Starejši ljudje me na reški Korzi prepoznajo in me spoštujejo. Mlajše generacije me ne poznajo toliko. Hčerka mi večkrat pokaže tudi profil Rijeke in Jugoslovanskega nogometa na Facebooku, kjer ljudje pišejo same pozitivne in lepe komentarje ter me označujejo za dobrega nogometaša kot tudi dobrega človeka.
E-Koroška: Verjetno ste spremljali Euro 2024, vaše mnenje o prvenstvu?
Fegic: Gledalci smo gledali zelo kvaliteten nogomet, kjer je bilo moč opazit veliko mladih in perspektivnih igralcev. Španija menim, da je bila zasluženo evropski prvak, saj je že od
samega začetka prvenstva pokazala zelo dobro moštveno igro.
E-Koroška: Kaj pa reprezentanca Slovenije, na tem prvenstvu je res presenetila in se skoraj uvrstila v četrtfinale?
Fegic: Slovenija je odigrala zelo dobro evropsko prvenstvo. Ekipa je prikazala disciplino tako v obrambi kot tudi v napadu. Igra je imela glavo in rep. Mlada Slovenska reprezentanca se ni ustrašila velikih ekip kot so Anglija, Danska, Portugalska. V osmini finala smo pokazali zelo kvalitetno igro, kjer bi na koncu z malo sreče lahko prišli tudi v četrtfinale, kar bi pomenilo največji uspeh v zgodovini slovenskega nogometa.
E-Koroška: Primorje iz Ajdovščine se je po dolgem času spet uvrstilo v prvo ligo. Lahko podate oceno sedanje ekipe Primorja?
Fegic: Najprej bi rad pohvalil trenerja Milana Andjelkovića, ki se je z ekipo Primorja nepričakovano uvrstil v prvo slovensko nogometno ligo. Na začetku letošnje sezone so jima v prvih dveh krogih nasproti stali dve kakovostni ekipi, Olimpija in Bravo, vendar že v tretjem krogu so uspeli premagati Nafto iz Lendave, kar menim, da je ekipo opolnomočilo in motiviralo za naslednje tekme. Že v četrtem krogu so namreč uspeli premagati Domžale in za tem še nepričakovano lanskoletne prvake Celje. Menim, da je ekipa mešanica izkušenih in mladih igralcev, ki potrebujejo še nekaj kilometrine, saj menim, da je razlika med igranjem v prvi in drugi slovenski ligi velika razlika. Glede na sestavo ekipe, mislim, da so rezultati nadpovprečni. Žal mi je, da se domače tekme ne morejo igrati v Ajdovščini.
E-Koroška: Ob koncu kariere ste tri sezone igrali za Primorje v prvi ligi, takrat ste imeli zelo močno ekipo na čelu z vami, Dinkom Vrabcem, bratoma Lučić. Igrali ste lep, atraktiven nogomet, verjetno ste uživali igrati v tej ekipi?
Fegic: To so bili zelo kvalitetni igralci, s katerimi sem užival tako na treningih kot tudi na tekmah in izven nogometnih igrišč. Takratno Primorje je gojilo atraktiven nogomet, zaradi česar smo imeli na tribunah ajdovskega igrišča bučno podporo navijačev.
E-Koroška: Takrat je imela tudi Koroška predstavnika v prvi ligi. Tekme Korotana in Primorja so bile lepe, izenačene, se jih mogoče še spomnite?
Fegic: Seveda se jih spominjam. Predvsem bi izpostavil težavnost gostovanja v Prevaljah, kjer je bil Korotan zelo težak nasprotnik.
E-Koroška: Koroška po izpadu Fužinarja nima kluba v prvi ali drugi ligi. Kaj bi svetovali koroškim nogometnim trenerjem in funkcionarjem?
Fegic: Žalosti me, da Koroška nima niti prvo niti drugoligaša, ampak razmere v slovenskem nogometnem prostoru so težke. Zavedam se težavnosti pridobivanja sponzorjev, ki bi klube financirali in jim zagotavljali redna plačila in dobre pogoje treniranja. Kljub temu, pa naj trenerji svoje delo usmerijo v domače in mlade igralce, kar se lahko na dolgi rok izplača.
E-Koroška: Vrnimo se na vašo igralsko kariero. Velik pečat ste pustili tudi v Franciji, kjer ste igrali vrsto let. Kaj bi povedali o tistem igralnem obdobju?
Fegic: Življenje v Franciji je bilo v takratnem času veliko bolj urejeno v primerjavi z življenjem v Jugoslaviji. S tem mislim predvsem na pogoje treniranja in plače, ki so bile precej višje in redne. Ljudje v Franciji so bili zelo prijazni, v vsakem klubu so me lepo sprejeli. Edino težavo mi je v samem začetku predstavljal jezik francoščine, ki je zelo težak. Klub mi je sprva priskrbel prevajalca, nato pa sem začel obiskovati tečaj francoščine, ki mi je olajšal sporazumevanje tako z igralci kot tudi z vodstvom kluba. Kasneje sem se veliko pogovarjal s soigralci in na ta način nadgradil svoje znanje francoščine. V vseh francoskih klubih, za katere sem igral, so me tako vodstvo kot tudi trenerji in soigralci resnično lepo sprejeli. V obdobju igranja v Franciji sem imel zelo kvalitetne trenerje, v oči bode predvsem trener Arsene Wenger, ki je bil že takrat nogometni strokovnjak in dober človek.
E-Koroška: Vaš vzdevek je bil ‘Cruyff s Kantride’. Ste bili počaščeni, da so vas primerjali s tako renomiranim igralcem?
Fegic: Ta vzdevek so mi novinarji pripisali po tekmi z Real Madridom, zaradi česar sem se seveda počutil odlično in na nek način počaščeno, a hkrati sem se zavedal veličine pravega
Cruyffa.
E-Koroška: Vaša hčerka Nuša je kapetanka rokometašic Mlinotesta, jo spremljate na tekmah?
Fegic: Redno se udeležujem domačih tekem slovenskega rokometnega prvenstva kot tudi
evropskih tekem, ki jih Mlinotest sedaj igra že drugo leto zapored. Trenutno so
rokometašice ženskega rokometnega kluba Minotest tudi prva ekipa v občini Ajdovščina, ki
je osvojila lovoriko pokalih zmagovalcev Slovenije. Nanjo sem ponosen, saj je poleg
rokometne poti uspešno zaključila tudi drugo stopnjo študija Socialnega dela na Univerzi v
Ljubljani. Športno pot tako dopolnjuje z zaposlitvijo na delovnem mestu socialne delavke v
Domu upokojencev. Tako lahko rečem, da spremljam njeno rast na obeh omenjenih
področjih (zaposlitev in šport) in se ob tem zavedam težavnosti prilagajanja obema
področjema.
E-Koroška: Bili ste in ste še vedno vzor številnim mladim nogometašem. Kaj bi jim svetovali na njihovi nogometni poti?
Fegic: Za uspeh ni pomemben samo talent, ampak trdo delo in seveda kanček športne sreče. Prav tako jim svetujem tudi naslednje: »Redno obiskujte treninge, upoštevajte trenerjeve nasvete in napotke, imejte radi nogomet, odmislite vse ostalo in uživajte v tem, kar počnete, saj samo trdo delo in vztrajnost vodita do uspeha.«
