Kovaštvo je moj poklic in tudi hobi

Tilen Šumah je 26-letni inženir strojništva, doma iz Kotelj. Je pa tudi kovač, ki se loti vsega. Ohranja kovaško obrt, ki je pri nas vse redkejša. Njegovi izdelki so raznovrstni, izdeluje uporabne predmete, orožje, unikatne izdelke…Pri Obrtni zbornici Slovenije je za svoje izdelke pridobil Certifikat domače in umetnostne obrti.

 

E-Koroška: Bi se nam na začetku na kratko predstavili? 

Šumah: Po osnovni izobrazbi sem inženir strojništva. Po poklicu pa umetnostni kovač. Ta poklic je do neke mere priznan, izpita se v Sloveniji ne da narediti. Imam pa certifikat od Obrtne zbornice, ki se poda na podlagi kvalitete izdelkov. Nekaterim Obrtna zbornica odobri certifikat, nekaterim pa ne. 

E-Koroška: Kdo so bili vaši mentorji, od koga ste se v kovaštvu največ naučili? 

Šumah: Učil sem se pri Mihaelu Krištofu, Vladimirju Zupančiču, Ivanu Prazniku, veliko me je naučil že pokojni Franc Vačun. Povedal bi še, da sem se že kot zelo mlad odločil za kovaštvo, obenem pa sem doštudiral strojništvo. 

E-Koroška: Ali so vaše ambicije povezane s kovaštvom ali strojništvom? 

Šumah: Sedaj mi je kovaštvo poklic, poklicno so moje ambicije vezane za kovaštvo, kot strojni inženir pa delam včasih za hobi.  

E-Koroška: Kaj vam osebno pomeni kovaštvo? 

Šumah: Kovaštvo je moj poklic, pa tudi hobi. Osebno ga jemljem kot poklic, po drugi strani pa tudi kot hobi, saj se tudi na dopustu izobražujem, berem literaturo o tem. Najlepše je, če lahko živiš od svojega hobija.  

E-Koroška: Ali bi nam opisali temelje kovaštva? 

Šumah: V prvi vrsti je to še vedno udarjati po vročem železu, oziroma “pretepati” vroče železo. To je osnova. Včasih rečem, da imam zelo enostaven poklic. Po železu tolčem tako dolgo, dokler ne dobi oblike, ki jo želim. 

E-Koroška: Kakšne izdelke ustvarjate? 

Šumah: Izdelki so zelo različni, od kovanega železa, replik orožja, včasih naredim kakšno orodje, kuhinjske nože, obešalnik, ki se od ostalih izdelkov razlikujejo v tem, da imajo tudi funkcionalno vrednost. Na primer obešalnik sem potreboval, zato sem ga sam skoval. 

E-Koroška: Ali delate samo po naročilu za stranke? 

Šumah: Nekaj naredim po naročilu za stranke, nekaj pa naredim sam, kakšne dražje izdelke. Za te izdelke nimam kupca, potem pa se najde nekdo, ki mu je izdelek všeč in ga kupi. Trenutno se pripravljam za razstavo, ki bo samostojna, na njej hočem predstaviti to, kar znam narediti. 

E-Koroška? Bi nam kakšen izdelek praktično predstavili? 

Šumah: Lahko predstavim sabljo za šampanjec. Izdelana je iz nerjavačega damasta, za rezilo je skupaj skovanih osemindvajset plasti. Tako dobimo lep vzorec. Orientacija pri ročaju so zgodovinske sablje, ročaj je ovit s skatovim usnjem, ki so ga za ročaje uporabljali že v Napoleonovih časih. Lahko pa bi uporabil tudi usnje morskega psa. 

E-Koroška: Prej ste omenili, da se pripravljate za razstavo? 

Šumah: Razstava je planirana konec poletja oziroma na začetku jeseni in sicer na gradu Hochosterwitz/Visoka Ostrovica v St. Veitu/Šentvidu na avstrijskem Koroškem. Tam bom predstavel čim večji del spektra svojih izdelkov. Potrudil se bom, da bodo izdelki taki, kot jih jaz želim narediti, ne pa po naročilu. Če se sam lotiš izdelave izdelka, imaš namreč večjo svobodo, kot če delaš po naročilu. 

E-Koroška: Trenutno delate v muzeju Kulturne dediščine na Ravnah, kdaj se bo kovačija odprla tudi za obiskovalce? 

Šumah: To planiramo v prvi polovici maja. Ko bo določen točen datum, bomo naredili otvoritev, tako kot je treba. Do takrat nas ne loči več dolgo, pridno delamo na tem.