Veliko Korošcev najbrž ne ve, da imamo v državnem proračunu tudi postavko za mednarodno razvojno pomoč, ki je, na primer, v letu 2017 znašala 67,23 milijona evrov, kar predstavlja 0,16 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta pomoč je precej razvejana in raznolika, ena od oblik pa je tudi financiranje raznih projektov na tujem, kjer pa kot izvajalci sodelujejo pretežno slovenska podjetja.
To je dobro, ker za denar, ki ga prispevamo davkoplačevalci, delo na tujem večinoma opravijo naša podjetja. Ob tem seznamu pa je zanimivo, da se na seznamu nikoli ne najde kakšno koroško podjetje, kot da bi bilo koroško gospodarstvo povsem zanič ali pa je povsem brez botrov. Če pogledamo samo seznam večjih projektov za obdobje od leta 2016 do konca tega leta, potem vidimo, da se na področju mednarodne razvojne pomoči obračajo kar lepi milijoni evrov, koroško gospodarstvo pa pri tem nič ne participira.
Ta seznam pa nam pokaže, da je največkrat v igri Riko. In pri tem je zanimivo, da bo z za projekt gradnje sončne elektrarne v Ukrajini država k investiciji prispevala tri milijone evrov. To pa postane še bolj zanimivo, ker Ukrajina sploh ni prioriteta naše razvojne pomoči. Geografske prioritete po Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije iz leta 2017 so Zahodni Balkan, kjer je sodelovanje s Črno goro v letu 2017 potekalo programsko, z drugimi državami kot so Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija in Srbija, pa projektno. Zahodni Balkan ima prednost, nikjer pa ni Ukrajine, ki pa je seveda pisana na kožo Riku, ki pa se pojavlja tudi pri projektih v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Med izvajalci pa večkrat najdemo tudi ljubljanski Hidroinženirnga.
Ukrajinski projekt za Riko se je na seznam znašel tik pred padcem Cerarjeve vlade julija lani, skupaj z drugimi projekti so ga umestili med Nacionalne razvojne projekte, da so ga lahko pričeli tudi financirati s postavke mednarodne razvojne pomoči. Mesec za tem, ko ga je vlada uvrstila med nacionalne razvojne projekte z donacijo države, je Riko tudi podpisal pogodbo z Ukrajinci.
Vrednost projekta sončne elektrarne v ukrajinskem Žitomirju je v celoti ocenjen na 9.651.000 EUR, kot rečeno, donacija Republike Slovenije pa znaša 3 milijone evrov: v letu 2018 je bila predvidena donacija v višini 600.000 EUR, letos 700.000 EUR, preostali del donacije pa bo v letih 2020 in 2021.
V Sloveniji imamo podjetja kot so Gen-I oziroma Gen-I Sonce in druge, ki so v prvi ligi po znanju in izkušnjah glede fotovoltaike, vendar so posli z donacijami države očitno rezervirani za Riko.
Sicer pa je Riko tudi nosilec projekta vodooskrbe v Zgornji Dravski dolini vrednega 50 milijonov evrov, vendar je zaradi neplačil zapustil gradbišča, in ta investicija je zaenkrat ustavljena. Projekt sofinancirata država in evropski kohezijski sklad, zaradi vseh nastalih zamud pa se ta projekt ne bo končal prej kot nekje v letu 2021.
