Koroška regije živi v prometni odrezanosti in kljub naravnim lepotam se s pretiranim turizmom ne moremo pohvaliti. Tretja razvojna os s sodobno cesto bi Koroško gotovo odprla svetu in večjemu zanimanju obiskovalcev zato regijo. Tako pa danes Koroška ne spada med izrazito turistične regije, v letu 2015 je bilo na Koroškem vsega en odstotek vseh nočitev v Sloveniji in po podatkih statističnega urada sta po številu nočitev za Koroško le še zasavska in notranjska regija.
Patricija Šulin: V Sloveniji turizem predstavlja 12,3 % celotnega BDP
»Turizem je v Evropski uniji nadvse pomembna gospodarska panoga, v Sloveniji pa tudi ena od najbolj perspektivnih in najhitreje razvijajočih se panog«, pravi Patricija Šulin, ki je v Evropskem parlamentu aktivno delovala na področju turizma in prometa. »Po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta v Sloveniji turizem predstavlja 12,3 % celotnega BDP, število zaposlenih v turizmu v letu 2018 pa predstavlja 12,8 % vseh zaposlitev, kar predstavlja 110.700 delovnih mest. V tem mandatu sem sama veliko opozarjala tudi na turizem v povezavi s kulturno dediščino, za katero Evropska unija iz različnih skladov namenja številna sredstva. Raziskave namreč kažejo, da z enim evrom vloženim v sektor kulturne dediščine, ustvarimo za 20 evrov vrednosti. Turisti v kraje z bogato kulturno dediščino prinašajo denar, ki ga lahko nazaj investiramo v njeno ohranjanje, obnovo in promocijo. To pa daje nove priložnosti za kakovostna delovna mesta«, je še dodala Patricija Šulin.
Seveda ni vse odvisno samo od regije. Poleg slabe prometne infrastrukture ima Koroške glede turizma tudi to nesrečo, da v regiji ni niti morja niti kakšnega naravnega zdravilišča, ki mnogim regijam zagotavljajo velik turistični promet. In tudi na področju zimskega turizma se na Koroškem ne moremo pretirano pohvaliti.
Zaspali smo pri črpanju evropskih sredstev
Veliko pa je mogoče narediti, če država ustrezno črpa evropska sredstva. Razvoju turizma pomagajo dobre ceste in prometne povezave, kolesarske poti, investicije v kulturo in dediščino, gostinstvo in kulinariko. Za te namene je v Evropi na voljo veliko denarja, le izkoristiti ga je treba. Koriščenje denarja iz različnih fondov pa je odvisno tudi od sposobnosti vlad in Patricija Šulin je kritična do črpanja evropskih sredstev s strani Slovenije.
»Evropska sredstva so predstavljala glavnino mojega dela v mandatu, saj sem bila v tem mandatu članica Odbora za proračun, prvo polovico tudi podpredsednica, ter nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna. V zdajšnji finančni perspektivi 2014 – 2020 je Slovenija počrpala zgolj 20 odstotkov evropskega denarja, kar nas lahko vse skrbi. Naj spomnim na besede člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, ki je poudaril, da Slovenija v letu 2017 ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Bojim se, da slovenska vlada v tej finančni perspektivi ne bo uspela počrpati vseh sredstev, saj je pri črpanju zelo zastala«, pravi Patricija Šulin.
J.P.
