Po podatkih Ajpes, ki so jih objavili za leto 2023 so koroške družbe poslovale slabše kot povprečje v Sloveniji. Neto čisti dobiček družb se je zmanjšal za 31%, kar predstavlja najslabši rezultat izmed vseh slovenskih regij.
Že več let opozarjamo, da Koroška kot regija izgublja konkurenčno prednost, da so stroški poslovanja višji, kot drugod, da nas slaba prometna povezanost s preostalim delom Slovenije izjemno upočasnjuje in ovira pri razvoju. Mnogi dejavniki so vplivali na to, da so koroške družbe skozi leta izgubljale. Leto 2023 pa je prineslo še poplave, ki si jih nismo mogli niti predstavljati. V praktično eni noči, je voda odnesla delo in trud več let v mnogih podjetjih in prioriteta regije je postala normalizacija poslovanja. Vsekakor je potrebno izpostaviti, da so v tem času naša podjetja tudi izgubljala poslovne partnerje in kupce v tujini, vsaj nekaj dni je celotna Mežiška dolina praktično obstala. Tudi podjetja, ki neposredno niso utrpela škode med poplavami, so bila primorana upočasniti poslovanje zaradi popolnoma uničene infrastrukture in seveda tudi postavitve prioritet, da pomagajo drugim podjetjem, njihovim zaposlenim, družinam, ki so v poplavah izgubili vse. Poplave so imele izjemen vpliv tudi na razvoj turizma v regiji, saj je bila kar nekaj časa regija praktično nedostopna, potrebno pa bo še dodatno graditi na prepoznavnosti Koroške kot izjemne turistične destinacije, z odlično ponudbo in čudovito naravo.
Vsekakor so tako poplave en najpomembnejših dejavnikov, ki so vplivali na rezultat regije. Hkrati je potrebno tudi izpostaviti, da mnoga koroška podjetja delujejo v dobaviteljskih verigah avtomobilske industrije, ki pa je v preteklem letu doživela kar velik upad naročil. To se je odražalo tudi na rezultatih večjih koroških podjetij. Tako poplave, kot ohlajanje gospodarstva v drugih državah, kot npr. Nemčiji je pomembno vplivalo na znižanje prihodkov na tujem trgu, ki ga zelo opažamo. Primat regije ostaja predelovalna industrija, ki pa je izjemno odvisna od stabilnega poslovnega okolja, ustrezne infrastrukture in kvalitetne delovne sile. Podjetja so se v lanskem letu soočala tudi z nestabilno situacijo na trgu energentov, kjer smo imeli bistveno slabše pogoje, kot podjetja v državah s katerimi tekmujemo na globalnih trgih. Za gospodarstvo je tako zelo pomembna stabilna in zanesljiva dobava energentov po relativno predvidljivih cenah.
Po teh rezultatih vidimo, da bo Koroška zares potrebovala obsežne dodatne razvojne spodbude, da bomo uspeli ohranjati odlična podjetja, ki so zelo inovativna, razvojna in pomembno vplivajo na razvoj ne le regije ampak tudi različnih industrij na globalnem nivoju. V prihodnjih mesecih in letih bo ključno, da država zagotovi ustrezna sredstva, za ne le sanacijo poškodovane infrastrukture, ampak tudi za posodobitve in izboljšanje obstoječega stanja. Pri vlaganjih v razvoj, bo za podjetja ključno, da ustvarimo bolj stabilno poslovno okolje, omogočimo podjetjem, da hitreje zaposlujejo visoko kvalificiran kader, ter ga z nižjimi obremenitvami lahko tudi ustrezno dobro plačajo. Vsekakor moramo več govoriti o razvojni kapici. Kadri so že leta velik izziv celotnega slovenskega gospodarstva, zato bo potrebno to naslavljati tako z ustrezno zakonodajo pri izobraževalnem sistemu, kot tudi pri enostavnejšem in hitrejšem zaposlovanju tujcev. Pri strateških dolgoročnih načrtih države je potrebno dolgoročno poskrbeti za čim ustreznejše ravnanje z vodotoki in zagotovitev primerne cestne infrastrukture, ki povezuje regijo z drugimi, kot tudi lokalne ceste v regiji. Tudi pospešitev izgradnje tretje razvojne osi bo pomembno vplivala za izboljšanje poslovanja gospodarstva v regiji. Verjamem, da bomo glede na predvidena sredstva za obnovo in razvoj po poplavah, skupaj uspeli zagotoviti ustrezne ukrepe, ki bodo korak k boljšemu rezultatu in poslovanju koroških podjetij v prihodnjih letih, in bodo vsem Korošcem omogočali lepšo prihodnost in visoko kvaliteto življenja v regiji. Dokazali smo, da znamo preživeti in se razvijati, tudi po, še tako katastrofalnih naravnih nesrečah, kot nas je prizadela v preteklem letu. A vendar sedaj potrebujemo razumevanje države, da Koroška potrebuje ukrepe, ki nam bodo pomagali pospešiti razvoj.
Katja Pokeržnik, Direktorica GZS Koroške GZ
Boštjan Paradiž, Predsednik UO GZS Koroške GZ
