“Ko se odločim, izdam pesmi, ki gotovo močno ‘pretresejo’ Slovenijo”

Smode: V Ljubljano sem na Slovensko popevko prišel popolnoma neznan ali kot bi rekli ‘outsider’ in kot je napisal en moj novinarski kolega, prišel, zapel, zmagal. Takrat še nisem vedel, da je pred mano več tisoč koncertov in nastopov. Bil sem praktično v vsaki slovenski vasi, bil pa sem izbranec občinstva in ne glasbenih kritikov ali urednikov, kar mi je ustrezalo, saj sem se vedno imel za folk pevca. Kljub večim aktualno angažiranim pesmim…lepo obdobje…lepo pa je da so moji poslušalci še sedaj z mano in na nastopih zapojemo skupaj vse moje pesmi.

Smode: Od svojega 14. leta sem igral izključno klasično rock glasbo, ta me je s skupino Črni tulipan spremljala 24 ur, saj sem dobesedno spal ob kitari in seveda bil sem upornik (sam mislim, da z razlogom), kar sem na svoj način še danes, saj sem vedno težko prenašal in živel s krivico. In to z reko Mežo je bila ena velika krivica , ki mi ni dala spati. Vse ostalo v zvezi s tem je več ali manj znano. Vesel sem, da danes teče lepša in čista in da se je učijo otroci v šolah, saj je v učbeniku osnovnih šol. Zadnjič mi je sin dejal, da sem preveč čustven do vsega, tudi do narave, do stvari, do živali…ja, verjetno je ‘Mrtva reka’ tudi posledica te moje specifične lastnosti, zaradi katere mi je bilo kdaj v življenju verjetno težje kot sicer, a vse v življenju se zgodi z razlogom. Tudi z ‘Mrtvo reko’ se je vse dobro izteklo, lahko pa bi bilo zelo drugače…

Smode: Ja hiti…to bi lahko počel še danes in imel na leto po 250 nastopov, vendar je lahko cena za to zelo visoka, zato delam zdaj dosti bolj zmerno. Ne grem nastopati povsod, kamor me povabijo, ne preždim po dvanajst ur na dan v studiju in ne prevozim vsako leto 80.000 km. Tako sem se odločil ob žalostni usodi prijatelja Brandyja. Od svojih več sto napisanih skladb sem se odločil ob izdaji cd plošče ’40let 40 hitov’. Za 40 pesmi, za katere vem, da so mojim poslušalcem najbižje in to so zagotovo ‘Ne odhajaj še Belinda’, ‘Adrijana v tvojih očeh’, ‘Mrtva reka’, ‘Še pomahal ni z roko’ itd. Vse so se prodale med 50.000 in 100.000 in so zagotovo blizu ljudem, zato sem jih uvrstil na to izdajo, za vsako pa so seveda zgodbe.

Smode: Prelomnica v moji karieri, pa ne samo karieri, v mojem življenju je bil nastop na Dnevih slovenske glasbe, kjer sem se s pesmijo ‘Še pomahal ni z roko’ pomeril z velikani slovenske zabavne glasbe, sicer kasneje mojimi dobrimi glasbenimi prijatelji (Dušan Velkavrh, Tadej Hrušovar itd.). To je bil velik izziv, a sem verjel, da me bodo ljudje začutili in res je bilo tako, podarili mi niso samo te zmaga ampak do sedaj kar 40 let glasbene kariere, v kateri sem spoznal marsikaj, se marsikaj naučil, mislim pa, da je največ, kar mi je dalo obdobje to, da sem se naučil postaviti za sebe, se spoštovati, spoštovati svoje delo ne glede na obdobja ustvarjanja in se zato tudi boriti, saj sem se ves čas zavedal, da je moj uspeh vedno neuspeh ali manjši uspeh nekoga drugega in ti ljudje znajo biti zelo neprijetni in narediti mnogo slabega.

Smode: V času ko je nastala ‘Jožica’ sem bil v obdobju, ko sem po petih letih intenzivnega nastopanja poteboval ‘nekaj’. Vse je bilo naporno, zahtevno, utrujajoče in jaz sem si zaželel malo zabave, jaz pa ne bi bil jaz, če si ob tem ne bi privoščil  tudi malo provokacije, no nekateri vedo za kaj gre, drugi spet ne, je pa nastala pesem ‘Jožica, kje si bla’, ki je pomenila  zame in za občinstvo pričetek enega sproščenega, zabavljaškega obdobja v moji karieri, katerega ne bi zamenjal za nič. Pravzaprav sem  takrat po skoraj 20. letih mojega ustvarjanja  vedel, da pri pesmih ni pomembno samo njihovo sporočilo, ampak da je prav tako zelo pomemben namen pesmi same, kaj želimo z njo doseči. V tistem obdobju smo se približevali razpadu Jugoslavije, bila je visoka inflacija, ljudje so trpeli, bili so razdražljivi in nezadovoljni. Vedel sem, da vsi potrebujemo ventil, da se sprostimo, da se pozabavamo in pozabimo na težave…In zgodila se je Jožica. Vse ostalo je zgodovina. Seveda pa sem ponosen na rekord v prodaji 127.000 izvodo, .za to je bilo takrat treba vložiti veliko napora…

Smode: Ja, takrat sem izdajal vsako leto po en album in to serijo je prekinila vojna, ki je popolnoma porušila vso glasbeno industrijo. Takrat se  mi je tudi zdel primeren čas, da malo izprežem in sem zmanjšal nastope na 50 nastopov na leto. V tem času so se tudi zgodile pomembne prelomnice v mojem življenju, ustvaril sem si družino, uredil življenje, razšel sem se s svojo do tedanjo založniško hišo ZKP Rtv Slovenija, s katero smo dobro sodelovali in posledica tega razhoda je bila tudi, da sem dobesedno izginil iz programov RTV Slovenija, ampak takrat se je podobno dogajalo tudi drugim, ki so bili “preveč” uspešni, npr.Brandy, Simona Weiss itd. S tem se nisem preveč obremenjeval, saj sem dejansko rabil oddih, me pa preseneča, da občutim, kot, da bi ta zamera trajala še danes, saj se osrednji medij, ki naj bi bil vseslovenski, ni dotaknil ne moje 40 letnice, ni me omenil ob obletnici  Slovenske popevke kljub temu, da je ‘Še pomahal ni z roko’ najbolj prodajana ali morda ena izmed najbolj prodajanih pesmi v zgodovini Slovenske popevke. Ampak ljudje smo samo ljudje, karavana pa gre dalje. Glede uspešnic pa se ni nič spremenilo. Ko se odločim, izdam  pesmi, ki zagotovo močno ‘pretresejo’ Slovenijo. Tako je bilo s pesmijo ‘Vedno si sanjala njega’, sedaj pa to dokazuje ‘Moja domovina’.

Smode: Po tem obdobju smo se sklenili vsi osamosvojiti, postati neodvisni, tako je nastala založba Mandarina, založba Megaton in moja založba in produkcija najprej Produkcija Smode d.o.o. in kasneje Korodisc. Svoje delovanje sam zaradi situacije v glasbenem poslu razširil na videoprodukcijo, ekonomsko propagando in studijsko produkcijo, s sodelovanjem z mnogimi vidnimi gospodarskimi subljekti v državi. To je zahtevalo veliko časa, zato sem na glasbenem področju samo skrbel za svojo prisotnost, seveda pa za to nisem imel toliko časa kot v preteklem obdobju, zato so bile nekatere moje izdaje neupravičeno prezrte, kljub dobrim pesmim. Idej imam sicer sedaj več, kot sem jih imel v preteklosti, se pa ne odločam tako pogosto izdajati pesmi, saj bi to potegnilo za seboj staro rutino,ki pa je bila prenaporna, sem pa dejal, da ko se odločim, takrat odločno opozorim nase…

Smode: Glede plošč, seveda, za začetek sem izdal dvojno ploščo ’40 let 40 hitov’, ki je zelo lepo sprejeta, na njej pa je res prostora za 40 pesmi. V tem času so prevzela vodilno vlogo  socialna omrežja, kjer se v nasprotju s preteklostjo, ko se je vse dogajalo na radijih in tv, moraš pojavljati, ker te sicer ni, zato sem zelo aktiven na facebooku, tik toku, tweeterju kjer imam množico sledilcev, posebej pa me veseli, da le ta dandanes omogočajo tudi, da se lahko pogovorim s svojimi poslušalci, kjer lahko komentirajo moje ustvarjanje, tako pozitivno kot negativno. To je res super in tega ti ne more dati noben drug medij, zato so omrežja zame prioriteta.

Smode: Ja, že od rane mladosti sam pišem pesmi, kasneje pa sem pričel tudi sam aranžirati in producirati in po nekaj letih sem v svojem studiju pri projektu ‘Ne pojte prijatelji’ tudi prišel do rezultata, ki me je tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu zadovoljil in sem bil z njim zadovoljen. Vzornikov je bilo precej in so še. V začetnem obdobju prvi na lestvici Clapton, pa Jimi, Janice, Emmylou Harris, no tu bi moral pogledati še tiste metre plošč, da ne bi komu naredil krivice. V kasnejšem obdobju, ko sem moral živeti od glasbe in se z njo preživljati, pa sem se moral tako avtorsko kakor produkcijsko osredotočiti na avtorje, kot so Bregovič, Dujmič, Zdenko Runjič, Velkavrh in seveda precejšno množico tujih avtorjev, kjer se nisem naučil samo skladanja in pisanja tekstov, ampak tudi obrti kot sta aranžiranje in produkcija.

Smode: Kot sem dejal, Clapton in Jimi sta zagotova razred zase, potem pa jih je še mnogo. Alvin Lee, Robin Trower, Josip Boček in pa seveda cela plejada country kitaristov, ki so manj izpostavljeni, pa seveda največja imena Cash, Wille Nelson. Mnogo tega sem preigral.

Smode: Seveda sem sodeloval z največjimi slovenskimi  imeni in glasbeniki, predvsem pri studijski dejavnosti. Na mojih ploščah so sodelovali vrhunski bobnar Gajič, Hauko, Gančev, Kozlevčar, Sfiligoj, sami zelo dobri glasbeniki, od katerih sem se veliko naučil tudi o obvladovanju in muziciranju na drugih instrumentih, od izvajalcev pa sem sodeloval na turnejah z vsemi največjimi imeni nekdanje Juge (Dragojevič, Kesovija, Ukraden), katerim so pisali pesmi ustvarjalci, ki jih najbolj spoštujem in sem jih imel kasneje čast tudi srečati in se družiti. No z nekaterimi sem se tudi zelo korajžno pomeril na izboru za Evrovizijo. Zgodba s Fredi Milerjem je na srečo zaključena, konkretno zadeve ne bom komentiral, lahko pa povem, da mislim, da vsega tega dogajanja ne bi bilo, če ne bi bilo v ozadju toliko tretjih oseb, ki so imele od vsega veliko koristi. Sedaj je vse na svojem mestu in prav je tako. Ob tem primeru pa sem se seveda večkrat vprašal, kaj je imel nekdo tam zgoraj proti meni, da mi je pripeljal v življenje tri sodne postopke. Fredi Miler, RTV Slovenija in Občina Dravograd, vsakega v trajanju cca.10 let. V vseh sem bil sicer uspešen, a se ne morem znebiti občutka, da se včasih poskuša umazati ime človeka.

Smode: Kdor je prisluhnil pesmi lahko vidi, da gre za lepo, izpovedno pesem, ki pa je bila seveda v enem delu pri projektu Miler postavljena v drug koncept, ki je ustrezal njegovi osebnosti in željam. Vse kar lahko rečem je to, da sem vesel, da je pesem kot taka v obeh pojavnih oblikah naletela na lep sprejem pri poslušalcih in da bo kljub zapletom tako tudi ostalo. Zna se zgoditi, da bo pesem kje v prihodnosti posnel še kdo na svoj način, pravzaprav bi bil tega zelo vesel, saj kot vemo mi smo minljivi, to kar naredimo pa ostaja. Predvsem zato, ker zagovarjam dejstvo, da gre pri pesmi ‘Vedno si sanjala njega’ za nesporen megahit, ki bo ostal.

Smode: Trenutna glasbena scena je zanimiva, predvsem pa je zanimivo, kako se vse dogaja, spreminja in zelo se čuti vpliv tujih agresivnih produkcij, katerih instant produkcija me mnogokrat ne prepriča. Pogosto ko se vozim se zgodi, da na radijskih postajah nimam kaj poslušat, saj mi predvajana glasba deluje kot ambientalna, predvsem pa pogrešam več slovenske glasbe, pa ne zaradi sebe, ampak nekako ne morem mimo svoje stare izkušnje z nekaterimi mediji, ki te niso vreteli samo zato, ker si bil zelo popularen. To se mi ni zdelo zelo pošteno, kljub naši mali domovini se je včasih zdelo, da si kdo ni vzel časa, da bi preposlušal vse, kar si ustvaril na posamezni izdaji. Na njih je precej dobrih, a zaradi tega dejstva spregledanih pesmi. No, res pa je ,da na Koroškem radiu vedno uživam ob izboru glasbe, ki jo vrti Miran Vavče, pač ‘muzičar’, takrat mi je ‘fajn’.

Smode: S politiko se nikoli nisem dosti ukvarjal, saj vsi vemo kako je s politiko.Kot vsakdo pa seveda spremljam dogajanje, saj je od njega odvisno tudi to, kako bom sam živel. S trenutnimi razmerami nisem zadovoljen, ne glede na to kdo je na vladi, saj vidim, da mnogo ljudi živi slabo, še posebej upokojenci, katerim sem tudi zapel na njihovem protestnem shodu, saj jih v celoti podpiram. Prav žalostno je, kako so nekateri takoj želeli to obrniti na politiko, pa moja pesem ‘Moja Domovina’ nima s politiko nič skupnega. Sam pozdravljam to, da se nekdo zavzame za ranljive skupine, saj bi bilo lepo in želim si, da bi v naši lepi domovini vsakdo imel dovolj za spodobno, lepo in sproščeno življenje, s temi ljudmi pa sem preživljal in še preživljal neskončno lepih trenutkov. NIKOLI ne smemo pozabiti, da so nam ti ljudje izgradili prihodnost in da si to zaslužijo, pa ne kot socialni dodatek.

Smode: Slovenci smo en krasen narod, zato sem želel podariti eno iskreno domoljubno pesem brez vsakega prizvoka politike. Zelo težko razumem, kako ne moremo preseči in pustiti za sabo težkega dela naše zgodovine, v katerem niso trpeli samo eni, trpel je ves slovenski narod, ampak tako ni bilo samo pri nas, tako je bilo po vsej Evropi, po vsem svetu, a samo mi ne zmoremo tega preseči, samo mi ne moremo pustiti, da vsi mladi nedolžni fantje in dekleta ne morejo mirno počivati v rodni zemlji, saj sem prepričan, da je prav sleherni izmed njih v svojih zadnjih trenutkih nosil v srcu svojo neizmerno ljubezen do domovine. In prav o tem poje moja pesem ‘Moja domovina’, da je čas, da pozabimo, odpustimo in zaživimo kot dober in ljubeč narod, ki je vedno nosil ljubezen in spoštovanje v srcu.

Smode: Seveda skozi ustvarjam, tudi če bi včasih želel izklopiti ta ‘motor’ v meni, ki me ves čas opozarja, da pišem, ustvarjam, res pa je, da me to v popolnosti izpolnjuje, človek pravzaprav ne zna drugače živeti. Pravkar končujem še eno angažirano pesem, katere ‘trailer’ zelo obeta, saj je naletel na množičen odziv in ima naslov ‘Mavrica’. Sicer pa v tem poletnem času najbolj uživam v prepevanju dalmatinskih pesmi, saj sem mnogo na Hrvaškem in imam tam veliko glasbenih prijateljev.

E-Koroška: Še zadnje vprašanje. Kdo je po vašem boljši, Beatlesi ali Stonesi?