Kmetijstvo na Koroškem se sooča s prelomnim obdobjem, v katerem se prepletajo dolgotrajni strukturni izzivi in pomanjkljivi sistemski odzivi države. Regija je izrazito hribovska, zato so kmetije majhne, stroški pridelave visoki, kmetijska zemljišča pa pogosto razdrobljena. Prevladuje reja govedi in mlečna proizvodnja, kar pomeni visoko odvisnost od enega vira prihodka in večjo ranljivost ob tržnih spremembah.
Statistika kaže izrazito staranje nosilcev kmetij, pri čemer številne kmetije nimajo naslednikov, kar ogroža dolgoročno vzdržnost kmetijske dejavnosti. Hitro zaraščanje kmetijskih površin dodatno spreminja podobo krajine in zmanjšuje kmetijski potencial prostora. V gozdarstvu so posledice podlubnikov in poplav razkrile pomanjkljiv nadzor nad lesno verigo ter neurejene pogoje odkupa. Država ni vzpostavila učinkovitih mehanizmov za podporo hribovskim kmetijam, medgeneracijskemu prenosu kmetij in razvoju dopolnilnih dejavnosti. Kljub tem izzivom pa regija premore pomembne razvojne potenciale v trajnostni živinoreji, ekološki pridelavi, kmečkem turizmu in lokalni predelavi živil. Ohranitev kmetijstva na Koroškem ni le gospodarsko vprašanje, temveč tudi vprašanje identitete, krajine in skupnostnega življenja.
Državni svet Republike Slovenije je izdal znanstveni zbornik Kmetijstvo je varuh okolja in narave, s katerim potrjuje svojo vlogo drugega doma slovenskega parlamenta in hkrati prostora dialoga med znanostjo, prakso in civilno družbo. Ta zbornik želi prispevati k razumevanju teh procesov in k iskanju rešitev, ki bodo kmetijstvu – seveda tudi na Koroškem – omogočile prihodnost. Drugi dom slovenskega parlamenta nima zakonodajne vloge, lahko pa tudi preko raznih posvetov in tovrstnih publikacij opozarja na slabosti v družbi in tudi ponuja rešitve. Publikacija združuje raziskovalne poglede z različnih področij – od agronomije, ekologije in energetike do vprašanj prehranske varnosti – ter odpira razpravo o tem, kako oblikovati politike, ki bodo spoštovale naravo in delo kmetov hkrati. Ob izdaji zbornika je v dvorani Državnega sveta RS potekala tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali ugledni slovenski znanstveniki in strokovnjaki. Dogodek je razširil razpravo o vlogi kmetijstva v sodobnem okolju, o pomenu znanstvenih dognanj pri oblikovanju politik ter o potrebi po celovitem razumevanju podeželskega prostora. Lotrič: »Odločitve o naravi morajo temeljiti na znanju, ne na predsodkih in kratkoročnih ideologijah« Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da ima Državni svet posebno odgovornost pri odpiranju strokovnih in argumentiranih razprav o ključnih vprašanjih družbe.
podprto v Državnem svetu Republike Slovenije
»Odločitve, ki vplivajo na našo hrano, naravo in okolje, morajo temeljiti na dejstvih in znanju, ne na predsodkih ali kratkoročnih ideologijah,« je dejal Lotrič ter se zahvalil vsem, ki so s svojim znanjem in delom prispevali k pripravi zbornika. Izpostavil je tudi vlogo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se pod vodstvom Branka Tomažiča redno posveča vsebinam, povezanim s prehransko varnostjo, ohranjanjem rodovitne zemlje, zaščito naravnih virov in spoštovanjem kmetijskega dela. Po njegovih besedah zbornik predstavlja pomemben prispevek k razumevanju, da kmetijstvo ni nasprotnik okolja, temveč njegov zaveznik in varuh.
Znanstveniki opozarjajo na pomen dejstev in uravnoteženih pristopov Na okrogli mizi so sodelovali urednik in soavtor zbornika prof. dr. Matjaž Gams ter avtorji Erik Margan, prof. dr. Rafael Mihalič, mag. Tomaž Ogrin in dr. Jože Verbič, ki so predstavili ključne ugotovitve svojih prispevkov. Strinjali so se, da slovensko kmetijstvo pomembno prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja, saj naše njive in gozdovi dokazano zajemajo velike količine ogljikovega dioksida ter proizvajajo kisik – če se pri izračunih upoštevajo tako pozitivni kot negativni vplivi. Sogovorniki so opozorili, da številne trditve o podnebnih nevarnostih in predlagani ukrepi pogosto niso podprti z zadostnimi znanstvenimi dokazi, ter da je treba biti pri sprejemanju t. i. zelenih rešitev zelo previden. Med primeri so izpostavili agrofotovoltaiko – tehnologijo, ki sicer obeta proizvodnjo čiste energije, a lahko zaradi visokih stroškov, posegov v prostor in nizke vrednosti proizvedene elektrike povzroči več škode kot koristi. Posebej so poudarili tudi, da klimatski modeli niso vedno zanesljivi, zato lahko vodijo do pretiranih in neučinkovitih ukrepov. Po njihovem mnenju bi moralo biti težišče razprav o podnebnih spremembah usmerjeno v prilagajanje kmetijstva novim razmeram, ne pa zgolj v njegovo omejevanje. Kmetijstvo, ki deluje v skladu z naravnimi zakonitostmi in spoštuje lastno dinamiko prostora, je lahko ključen del rešitve.
Sogovorniki so opozorili tudi na vlogo sonaravnih praks v živinoreji, ki dokazano prispevajo k čistejšim tlom, vodi in zraku ter predstavljajo pomemben del prizadevanj za trajnostni razvoj. V razpravi so se udeleženci strinjali, da morajo biti prihodnje kmetijske in okoljske politike oblikovane na podlagi znanstvenih dognanj, ne pa pod vplivom finančnih interesov in kratkoročnih političnih ciljev. Kmetijstvo kot znanost, odgovornost in skrb za prihodnost Predsednik komisije Branko Tomažič je v zaključnem nagovoru poudaril, da je kmetijstvo veliko več kot vsakodnevno delo na njivah in v hlevih – je znanost, odgovornost in skrb za prihodnost.
»Kmetijstvo zagotovo je varuh okolja in narave,« je dejal Tomažič ter dodal, da bi morali odločevalci to spoznanje vključiti v vse razvojne in okoljske politike, ki vplivajo na slovensko podeželje in prehransko suverenost države. Zbornik Kmetijstvo je varuh okolja in narave tako ni le strokovna publikacija, temveč tudi spodbuda k širši razpravi o prihodnosti slovenskega kmetijstva ter o iskanju ravnotežja med gospodarskim razvojem, varstvom narave in odgovorno rabo prostora. Državni svet RS z izdajo takšnih publikacij utrjuje svojo vlogo povezovalca med znanostjo, politiko in družbo ter spodbuja odločanje, utemeljeno na znanju, dejstvih in spoštovanju človeka do narave.
