V Centru kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije ob evropskem mesecu kibernetske varnosti opozarjajo, da se število kibernetskih in varnostnih incidentov še naprej povečuje. Strokovnjaki za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije so tako zgolj v prvi polovici letošnjega leta vsak mesec obravnavali za več kot 65 % več varnostnih incidentov kot v letu 2022. Najpogostejši vzroki varnostnih incidentov so zlonamerni programi, napadi DDoS ter izguba, razkritje in kraja podatkov, vse pogostejši pa so tudi napadi, ki se največkrat začnejo s spletnim ribarjenjem (phishing), nadaljujejo pa z izsiljevanjem napadenega na različnih stopnjah.
V Telekomu Slovenije zaznavajo tudi vse več zlorab ali poskusov zlorab prijavnih podatkov (gesel, osebnih podatkov, podatkov plačilnih kartic), prav tako napadalci vse pogosteje aktivno iščejo pomanjkljivosti sistemov in poslovnih procesov s poskusi skeniranja omrežja.
Varnostni strokovnjaki poudarjajo velik pomen skrbi za lasten digitalni odtis. Digitalni odtis so sledi, ki jih aktivno in pasivno v obliki podatkov in informacij puščamo med svojimi aktivnostmi na spletu. Spletne storitve, ki pri svojem delovanju zbirajo različne podatke, so lahko izpostavljene zlorabam, zato je potrebno krepiti zavedanje o nevarnostih na spletu. Napadalci lahko namreč izkoristijo vsako ranljivost in nevednost, pogoste so zlorabe identitete nepazljivih uporabnikov, s čimer uporabniki omogočijo nepooblaščen dostop do informacijskih sistemov, elektronske pošte, osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
»Spletni kriminalci na nas v digitalnem svetu prežijo ves čas in vsepovsod. Kako varni smo, pa je v veliki meri odvisno od nas samih. Svoje podatke razkrivamo v različnih spletnih nagradnih igrah in jih vpisujemo na sumljivih spletnih straneh, kar povečuje tveganje za zlorabe. Vprašanje je, ali smo dovolj skrbni pri poslovanju preko spleta, pa tudi pri tem, kaj objavljamo na družbenih omrežjih. Izjemnega pomena je, da smo pri uporabi elektronske pošte preudarni, da imamo kakovostna in močna gesla, ki niso enaka na vseh naših digitalnih kanalih. Ko gremo od doma, ponavadi preverimo, če imamo zaprta vsa okna, in zaklenemo vrata. Na enak način moramo poskrbeti za zaščito na vratih svojega digitalnega sveta,« poudarja Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra Telekoma Slovenije.
Kaj lahko za svojo kibernetsko zaščito stori vsak sam?
Dvakrat premislite, predno obiščete spletne strani z dvomljivo vsebino in varnostjo. To so običajno spletna mesta z izjemno atraktivno ponudbo, ki se ji človek težko upre, vendar gre večinoma za prevaro in zbiranje podatkov o vaših plačilnih karticah in geslih.
Pri spletnem nakupovanju osebne podatke vpisujte samo na tiste spletne strani, ki jim popolnoma zaupate. Še posebej bodite previdni pri vpisu podatkov o plačilnih karticah.
Za različne spletne dostope uporabljajte različna in močna gesla, dolžine vsaj 12, še bolje pa 16 znakov. Gesla varno shranite, pri tem vam je lahko v pomoč uporaba posebnega programa za upravljanje z gesli. Kjer vam storitev to omogoča, vklopite večfaktorsko avtentikacijo.
Elektronska pošta je zelo priljubljen »ribnik«, v katerem napadalci lovijo žrtve s t. i. phishing sporočili. Bodite zelo pozorni na pošiljatelja e-poštnih sporočil in na njegov e-naslov. V e-sporočilih neznanih pošiljateljev ne sledite povezavam (lahko so skrite v grafikah) in ne odpirajte priponk, predvsem pa ne vpisujte svojih osebnih podatkov, gesel ali številk plačilnih kartic, saj jih ponudniki storitev ne zbirajo na takšne načine.
Na svojem mobitelu, računalniku in drugi napravi, s katero dostopate do spleta, vključite varnostno preverjanje spletnih strani z uporabo storitev, kot sta Varen splet ali Varen poslovni splet Telekoma Slovenije, ki bistveno zmanjšata možnost vdora v vaše naprave (računalnik, mobitel, naprave interneta stvari …).
