Kaj imajo skupnega Arnold de Villa Nova, Thomas Malthus , Harold Camping, Al Gore (1948) in Greta Thunberg (2003)? Na videz popolnoma nič. So iz čisto različnih obdobij. Arnold de Villanova (1235-1313) je bil v svojem času poznan kot odličen španski zdravnik, alkimist in teolog. Znan pa je bil po traktatu »O času prihoda Antikrista«.
Izračunal je, da bo Antikrist prišel na zemljo med letoma 1290 in 1335, konec sveta pa naj bi po njegovem pričakovali nekje v 15. stoletju. Thomas Malthus (1766-1834), angleški ekonomist in teolog, je razvil tezo o grozečem razkoraku med geometrijsko naraščajočim številom prebivalcev in aritmetičnim povečevanjem pridelave hrane (malthusijanstvo), kar naj bi vodilo v revščino in s tem v propad družbe. Harold Camping (1921-2013), radijski voditelj in evangelist, je napovedoval, da bo v 21. 5. 2011 Kristus znova prišel na Zemljo, nato bodo vsi pravi verniki “vzeti v nebo&”, neverniki pa bodo ostali na Zemlji, ki jo bodo v tistem trenutku pretresli biblični potresi, v katerih bodo vsi pomrli. Mnogi so mu nasedli in zapravili vse svoje prihranke za širjenje njegove ideje.
Če so bili vsi prej našteti vsaj nekako povezani s teologijo ter krščanstvom in so vsi trije že
pokojni, pa so sta zadnja dva še vedno tu, Al Gore in Gretica, poklicna aktivista. Al Gorova
napoved, ki ima že kar dolgo brado, da bodo zaradi taljenja ledenikov oceani poplavili obalni pas bi se že davno morala zgoditi. Ljudje hitro pozabijo. Še vedno pa odmeva njegova domislica, ki jo je izrekel na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu, ki je še bolj strašljiva, morje bo poplavilo velik del kopnega, pred tem bodo “zavreli oceani” in v oceanih se bo vse življenje skuhalo. Podobno norost je histerično twitnila Gretica, ki je 2018 napovedala apokalipso in konec človeštva za leto 2023, če se takoj ne zaustavi klimatskih sprememb.
No, sedaj ste verjetno dojeli zakaj gre, kaj jim je skupno. V vseh primerih, četudi nekatere
med sabo ločijo stoletja, gre za lažne preroke, ki izkoriščajo strah in nevednost ljudi, tako da napovedujejo konec sveta na grozljiv način, pri čemer pa te napovedi niso utemeljene in so brez resničnega temelja ali pa ekonomske napovedi prilagajajo najboljšemu plačniku.
Pa če za prva dva še nekako najdemo opravičilo, da sta bila na nek način produkta tedanjega časa, pa za zadnje tri lahko, na podlagi dejstev trdimo, da prodajajo »bučke« in, da so oziroma so bili pri tem uspešni. Torej smo kot družba zatajili, nasedli smo jim.
In če se vrnemo par tisoč let nazaj v zgodovino. Judovska družba je poznala zanimiv dualen princip, česar sodobne liberalne družbe ne poznajo več. Imela je namreč od duhovne in državne oblasti neodvisno inštitucijo – preroke. Ti niso bili del oblasti, temveč njen antipod, njeno nasprotje, saj so bili brez premoženja in niso posedovali nobenega formalnega vzvoda družbene moči. V nasprotju s preroki pa so bili lažni ali krivi preroki del vladajoče elite. Lažni preroki so se (proti plačilu) udinjali oblasti, torej pastirjem. Tako je pravi prerok Jeremija ostro kritiziral vse: kralja, duhovnike in lažne preroke, ki so uživali zaščito obeh elit, duhovniške in kraljevske.
V današnjem svetu pa bi morali vlogo preroka Jeremije prevzeti mediji, vendar pa le ti v veliki večini podpirajo lažne preroke. Dejstvo je, da so agresivni lažni preroki tipa Al Gore ali histerične Grete za medije veliko bolj zanimivi, kot dolgočasni znanstveniki s svojo težko
razumljivo formulacijo in odmerjajo nesorazmerno veliko prostora njihovim, včasih tudi popolnoma za lase privlečenim tezam, namesto, da bi jim z dejstvi nastavili ogledalo! Ne, oni jih podpirajo, jim dajejo prostor, so njihov glas.
Že Jezus je v Svetem Pismu svaril pred lažnimi preroki, za katere se zdi, da so navzven kot
ovčice, navznoter pa so krvoločni volkovi. Posvari nas in nas pozove, da naj bomo budni in
naj razlikujemo duhove. In če to prenesemo na današnji čas, spremljajmo neodvisne medije, spremljajmo družbena omrežja pridobimo čim več informacij in sami izluščimo bistvo, le tako bo lažnim prerokom onemogočeno bogatenje na naš račun.