Koroška je zaradi slabe cestne infrastrukture več ali manj v prometni osami, zadnje sneženje pa je našo regijo povsem odrezalo od preostale Slovenije. Številne prometne nesreče tako osebnih kot tovornih vozil in avtobusov so popolnoma ohromile promet na koroških cestah. Ministrstvo za infrastrukturo in vzdrževalna služba se izgovarjata na izredne razmere, Socialni demokrati Mežiške doline pa so za nastali kaos v odprtem pismu okrivili pristojnega ministra Petra Gašperšiča.
Razmere na nekaterih koroških cestah še dandanes niso povsem normalne, konec minulega tedna pa je bil kar dan prometnega kaosa in katastrofe. Prometne nesreče so ovirale promet na vseh državnih cestah, vzrok pa je bil sneg na vozišču, saj ga zimske službe niso pravočasno očistile. Zdrs dveh avtobusov je promet oviral na mislinjskem klancu, nesreče na relacijah Ravne-Dravograd, Slovenj Gradec-Dravograd in Muta-Radlje so popolnoma zaprle ceste, res pa je tudi, da je za nekaj nesreč med drugim kriva tudi neustrezna oprema na avtomobilih. A predvsem sta k takšnemu stanju prispevala (pre)debela plast snega in led na cestišču, ker ceste niso bile ob pravem času splužene in posipane.
Bo kdo prevzel odgovornost?
Ker takšnega prometnega kolapsa na naših cestah že dolgo ne pomnimo, se je treba vprašati, kdo je za to odgovoren. Mnogi krivijo zimsko službo, češ da se na delo niso odpravili pravočasno, sami pa trdijo, da so se vzdrževanja cest in pripravljanja na sneženje lotili že dan prej, v četrtek. V torkovih Odmevih so tako predstavniki Direktorata za infrastrukturo RS kot tudi vzdrževalna služba krivdo prevalili na izredne razmere, kakršnih naj ne bi bilo v zadnjih petnajstih letih. Voditelj Odmevov, Korošec Slavko Bobovnik, je problematiziral te izjave in odgovorne spomnil, da so cestni odseki, kot je mislinjski klanec, problematični prav vsako zimo, in ne more biti izgovorov na izredne razmere, saj morajo upravljavci in vzdrževalci cest vedeti, na katerih odsekih jih potencialno čaka največ pasti in dela. Vzdrževalci cest imajo vsaj na papirju zapisane prioritete, vprašanje je le, če se jih držijo.
Za Območno organizacijo Socialnih demokratov Mežiške doline pa zadnje sneženje ni nek dogodek izrednih razmer, temveč iščejo vzroke v zgrešenem Pravilniku o rednem vzdrževanju cest. V protestnem pismu in izjavi za javnost so okrivili ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Maja lani je bil pod taktirko Gašperšiča sprejet nov Pravilnik o rednem vzdrževanju cest, ki naj bi bil po mnenju stroke slabši od prejšnjega. Socialni demokrati Gašperšiču očitajo, da pri sprejemanju pravilnika ni upošteval mnenja stroke. V pismu, ki je bilo poleg ministrstva za infrastrukturo naslovljeno tudi na kabinet Mira Cerarja, pozivajo, da se naj pravilnik nemudoma spremeni, da bo omogočeno varno potovanje ne glede na »izredne razmere«. Glede na to, da so Socialni demokrati del vladajoče koalicije, in da je predsednik SD Dejan Židan hkrati tudi podpredsednik vlade, na katero je naslovljen protest, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo to zgodilo v nekaj dneh.
Predpisujejo centimetre, ne skrbijo jih posledice nesreč
Ne samo Koroška, celotna Slovenija je dokaz, da pravilnik res ni najbolj posrečen. Nesreče so se dogajale v vseh slovenskih regijah in na avtocesti. V pravilniku med drugimi piše, da se ceste I. in II. reda začnejo plužiti pri zapadlih desetih centimetrih snega, ostale pa pri petnajstih. Na cestah, ki se plužijo šele pri petnajstih centimetrih snega, so na Koroškem še danes, več dni po sneženju, prisotne nevarne ledene plošče, ki so posledica nepravočasnega pluženja.
In ne nazadnje, ali so na ministrstvu, kjer sprejemajo takšne pravilnike, kdaj izračunali, koliko je izgubljenih ur in delovnih dni zaradi zastojev in zamud ob takih primerih, koliko je materialne škode zaradi nastalih nesreč, da o ponesrečenih in umrlih v prometnih nesrecah, ki so posledice slabega dela zimske službe, sploh ne pišemo. Ob vseh teh posledicah pa vsi centimetri in pravilniki postanejo brezpredmetni.
Jon Petek
