Na Polževem je potekala tradicionalna proslava ob dnevu državnosti, na kateri je imel slavnostni nagovor predsednik SDS Janez Janše.
Uvodoma je predsednik SDS dejal, da je država je za narod to, kar je za družino hiša, domovina pa za narod to, kar je za družino dom. Kot je dejal, je težko imeti dom, če nimaš hiše ali stanovanja in težko je imeti domovino, če nimaš lastne države. Naši predniki so skozi obdobja mnogokrat tudi zelo nehvaležne zgodovine to preizkusili na svoji koži. Kot je poudaril Janša, domovina ni nekaj, kar nastane čez noč. Država pa lahko nastane skoraj čez noč in to se je zgodilo pred 32 leti. Kot je dejal Janša, se je takrat v slovenski skupščini sprejelo temeljne, formalne akte, s katerimi se je udejanjil ukaz, ki ga je slovenski narod dal na plebiscitu pol leta prej. Plebiscit za samostojno Slovenijo je bil praktično edini trenutek v naši zgodovini, ko smo si, dobesedno, sodbo pisali sami. Kot je dejal Janša, je bil pred tem ta Cankarjev stavek citiran in zlorabljen mnogokrat, nikoli pa ni bil uresničen. Na plebiscitu za samostojno Slovenijo je takratna slovenska državna politika dobila ukaz, da pripravi vse potrebno za razglasitev samostojne države, ki bo sposobna samostojnega življenja. In to se je pravzaprav zgodilo v pol leta.
Kot je še dejal predsednik SDS se danes včasih čudimo, ko gledamo kake projekte in rekonstrukcije infrastrukture, pa se v pol leta še načrtov ne naredi, se nam zdi ta čas neizmerno kratek in dejansko je bil to najbolj zgoščen čas v zgodovini Slovenije. Mnogo se je dogajalo, kar ni bilo vidno, je pa nas vse skupaj pripravilo na tisto usodno odločitev in tudi na usodno preizkušnjo, ki je sledila praktično takoj za tem, ker tisti, za katere je bila Slovenija desetletja v marsikaterem smislu molzna krava, s to odločitvijo niso bili zadovoljni in so reagirali, zgodila se je agresija, Slovenija je bila napadena, vendar smo jo uspešno ubranili. V tem nekoliko daljšem času vrenja slovenske pomladi, prve pisateljske ustave, 57. številke Nove revije vsega tistega, kar je nas kot narod vrednotno pripravilo na te zgodovinske odločitve, vsega tega časa se spominjamo kot časa, kjer se je, kot pravijo temu sociologi, skovalo vrednotno središče naroda.
Tega časa se upravičeno, z veseljem spominjamo. Ni pa danes to edina proslava v Sloveniji. Marsikdo danes misli, da ker so vedno medijsko zanimive razlike, da se Slovenci vsako leto ob dnevu državnosti razdelimo, vendar to ni res. Za 32. obletnico slovenske države sem dobil na stotine vabil, praktično ni slovenske občine, ki tega ne bi praznovala, ni nekega večjega združenja, ki se tega ne bi spominjalo, bojim se, da je ljubljanska občina edina, ki nima proslave, ob dnevu slovenske državnosti, vseh 211 ostalih občin to praznuje, kot to danes praznujemo mi, veselo, nezagrenjeno, ne tako, da bi poudarjali predvsem napake in izgubljene priložnosti, so druge priložnosti, ko to lahko delamo. Dan slovenske državnosti pa je praznik veselja. Takrat nam je uspelo nekaj, kar ni uspelo nikomur prej, kar upajmo, da ne bo potrebno dosegat nikomur kasneje.
Celoten nagovor si lahko ogledate tukaj.
