Koroška ima vrhunske znanstvenike, gospodarstvenike, umetnike in športnike, ki so znani doma in po svetu. Domala v vseh dejavnostih, ki se jih loteva človek, imamo Korošci prepoznavne osebnosti. Tudi v diplomaciji je nekaj pomembnih diplomatov, ki imajo korenine na Koroškem. Tačas najbolj znani koroški diplomat je sicer Slovenec doma onstran meje, dr. Valentin Inzko, ki je visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, tik za mejo, na slovenski strani, pa je dom Toneta Kajzerja, ki je sedaj veleposlanik Republike Slovenije na Danskem.
Zdi se, da ste manj svojega življenja preživeli na Koroškem, kot pa po svetu. Je bila vaša prva služba na ministrstvu za zunanje zadeve?
Res je, da sem zdoma, kot se reče, že od svojih pubertetniških let, ko sem po končani osnovni šoli v Mežici leta 1981 odšel na gradbeno-geodetsko šolo v Maribor. Moj sedaj že pokojni oče, ki je zelo ljubil Koroško, in sem mu zelo hvaležen za vse, je sicer načrtoval, da se bom kot geometer zaposlil v rudniku v Mežici, a je usoda, ki se je »poklopila« z razpadanjem takratne SFRJ, hotela drugače. Službe na Koroškem nisem dobil. Sem pa opravljal prakso na takratni Občinski geodetski upravi na Ravnah na Koroškem pri gospodu Lodrantu. Pozneje sem zaključil študij ekonomije, in se zaradi slabega stanja v podjetju TAB, kjer sem si želel službo, pozneje s specializacijo iz mednarodnih odnosov zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.
Ste karierni diplomat, lahko bi rekli profesionalec v diplomaciji. Danska ni vaše prvo veleposlaniško mesto. Kje vse ste zastopali slovensko državo, preden ste odšli v Kopenhagen, od koder poleg Danske pokrivate tudi Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko?
Res mi je na nek način diplomacija postala kariera, in lahko rečem, da je to tudi družinski »foh«, saj je tudi moja žena, ki ima naziv pooblaščene ministrice, karierna diplomatka. Najina prva tujina je bila Egipt, kamor sva odšla leta 1996, le malo po rojstvu prve hčerke. Pozneje po vrnitvi v MZZ, kjer sem med drugim delal na pripravi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju, in se v kabinetu ministra Rupla ukvarjal še z razmejitveno problematiko med Slovenijo in Hrvaško, pa sem prevzel mesto prvega rezidenčnega veleposlanika Slovenije na Finskem. Od leta 2013 sem, kot rečeno, veleposlanik v Kraljevini Danski z zelo obsežnim mandatom pokrivanja celotne skandinavsko-nordijske regije, kar je za diplomata še poseben napor in obenem tudi izziv.
Danci zase trdijo, da so najsrečnejši ljudje na svetu
Danska je draga država, vendar urejena, z visokim standardom in tudi visoko življenjsko ravnijo. Kako doživljate to državo in njene ljudi?
Danci, ki so visoko obdavčeni, zase trdijo, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave, da so najsrečnejši ljudje na svetu. In Danska je bila v preteklem tednu potrjena kot najbolj razvita digitalna država. Sicer je Danska ena od gospodarsko najbolj konkurenčnih držav in je poleg Estonije pripoznana tudi kot država z najvišjo ravnijo ekonomske svobode. Danska je LEGO in lepa dežela, je približno enkrat večja od Slovenije. Nima pa planin, saj je najvišji hrib visok le nekaj čez 150 metrov nadmorske višine. Ves čas piha veter – iz tega Danci s pomočjo turbin Vestas delajo denar – in klima je nepredvidljiva. Danci pa so prijazni in poslovno naravnani ljudje, obenem pa so tudi zahtevni, še posebno do tujcev, ko se gre za spoštovanje pravil.
Slovenija z Dansko in državami, ki jih še pokrivate iz Kopenhagna, nima kakšnih odprtih vprašanj, zato je tudi delo mogoče lažje kot v državah, kjer so kakšni problemi, kot meja s Hrvaško in podobno.
Slovenija ima z Dansko in s preostalimi državami moje akreditacije, Islandijo, Norveško, Švedsko in Finsko, zelo prijateljske odnose. S temi državami v letošnjem letu obeležujemo 25 let diplomatskih odnosov, in s strani ambasade, ki jo vodim, se trudimo, predvsem na konkretnih vsebinah in projektih, politične stike in sodelovanje še okrepiti in poglobiti. Gre za zelo kompaktno regijo, kjer med državami prevladuje transparenten in partnersko pragmatično-odprt način delovanja. Na ta način tudi pristopajo k reševanju odprtih medsebojnih vprašanj. Naše delo, pri katerem imamo postavljene visoke cilje, pa seveda poteka zelo razgibano in dinamično, in zahvaljujoč njihovemu praktičnemu pristopu je tudi realizacija dobra. Občasno pa se seveda tudi z njimi pojavijo »odprta vprašanja«. Denimo na področju športa, kjer si z Danci konkuriramo predvsem v rokometu, in v moštvenih športih, s preostalimi pa bolj v zimskih športih. Ta »odprta vprašanja« kot veleposlanik, tudi s pomočjo športa, pri čemer moram povedati, da so Skandinavci veliki ljubitelji golfa, potem izkoristim za krepitev pozitivne prepoznavnosti Slovenije.
Prešerna se spominjajo tudi v skandinavskih deželah
Kakšni so ambasadorjevi stiki s Slovenci, ki živijo v teh državah, ki jih pokriva vaša ambasada? Posebej na Švedskem je precej številčna skupnost Slovencev, ki so organizirani v društva.
S slovensko skupnostjo se trudim imeti zelo intenzivne in pristne stike. Slovenska skupnost je res najštevilčnejša na Švedskem, kjer delujejo Slovenska zveza in zelo aktivna društva. Obenem pa število naših ljudi raste tudi v drugih državah Skandinavije. Ob tem moram poudariti, da me veseli, da sva z ženo še v prejšnjem mandatu pomagala Slovencem na Finskem, da so se organizirali v Združenje staršev slovenskih otrok, ki sedaj zahvaljujoč aktivnim posameznicam – ena od njih, Andreja Valtanen, je celo prejela priznanje iz Slovenije za družbeno odgovorno delo (HORUS2016), zelo intenzivno deluje in skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture pri mladi generaciji. Kot veleposlanik se seveda posebej zavzemam, da se krepi njihovo medsebojno sodelovanje, in pa sodelovanje z ambasado ter z organi držav naše akreditacije. V našem dosedanjem delu smo dokazali tudi s konkretnimi primeri, ko je na primer slovenski pevski zbor s Švedske sodeloval na kulturnem dogodku v Kopenhagnu, da lahko skupaj dosežemo sinergije. Tako za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika in kulture znotraj slovenskih skupnosti, kot tudi za več sodelovanja na različnih področjih z državami. Vsako leto na ambasadi organiziramo srečanje s Slovenci ob Prešernovem dnevu, in lansko leto smo organizirali tudi obisk ministra Žmavca na Švedskem. Ob srečanju ministra z našim častnim konzulom na Švedskem, dr. Križem, ki je bil imenovan v času mojega mandata, in s katerim izjemno dobro sodelujemo pri zgoraj omenjenih vsebinah, je bilo potrjeno strinjanje, da so naše prioritete dela s slovenskimi skupnostmi v regiji dobre, in da delo nadaljujemo v tej smeri.
Koliko te države in njihova javnost spremljajo dogajanje v Sloveniji? Kaj je tisto, o čemer so v zadnjem času poročali o Sloveniji tamkajšnji mediji?
Nordijsko-skandinavske države in posebej njihove javnosti, so prvenstveno zainteresirane za dogajanja pri njih doma in v njihovi regiji. V tem smislu njihovi mediji dogajanja v Sloveniji ne spremljajo zelo natančno. Je pa res, da Slovenijo vidijo, posebej na Švedskem, Finskem in na Danskem, ki so vse tri članice EU, kot partnersko državo, ki je bila posebej v času največjega migracijskega pritiska z juga tudi zelo izpostavljena država. O tej temi, kjer se je lansko leto na obisku v Avstriji in Sloveniji mudila tudi danska ministrica za priseljevanje, so mediji poročali, in sicer na zelo korekten in pozitiven način.
V zadnjih letih Slovenija veliko stavi na gospodarsko diplomacijo, torej naj bi tudi veleposlaništva odpirala vrata slovenskim podjetjem in podjetnikom. Kako ste pri tem uspešni?
Nedvomno drži, in prav je tako, da gospodarsko diplomacijo vse bolj uvrščamo med prioritete našega diplomatskega dela. Diplomati in diplomatska predstavništva se skladno z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih seveda ne smejo ukvarjati s komercialno dejavnostjo, lahko pa s svojimi osebnimi stiki in skozi poznavanje lokalnega okolja seveda veliko pomagajo pri t. i. odpiranju vrat za slovenska podjetja. Zame to niti ni neka novost, saj sem se že v Egiptu v 90. letih, ko sem na nek način začenjal svojo kariero v tujini, ukvarjal z gospodarsko diplomacijo. Metode in načini delovanja na področju gospodarske diplomacije pa se tako z okoljem, kar je predvsem povezano z vlogo države v gospodarstvu, in s časom, ko se sedaj dogaja četrta digitalna revolucija, seveda spreminjajo. Na severu Evrope država praktično ni prisotna v gospodarstvu, zato klasične metode gospodarske diplomacije nadomeščamo s t. i. tailor made pristopom. Upam si trditi, da z našimi izvoznimi podjetji zelo dobro sodelujemo. Na vsakem dogodku, ki ga organizira ambasada, in v lanskem letu je bilo različnih dogodkov tako na ambasadi kot tudi v rezidenci in drugje več kot 50, se obenem trudimo promovirati slovensko gospodarstvo, produkte in storitve, predvsem turizem, kjer se število gostov iz »naših« držav konstantno krepi. Tudi na osrednjem državnem sprejemu vedno sodelujemo z našimi podjetji, kjer organiziramo t. i. poslovni kotiček. Veseli me, čeprav to seveda ni zasluga ambasade, ampak uspešnih in konkurenčnih slovenskih podjetij, da se naše gospodarsko sodelovanje, predvsem izvoz v regijo, ki jo pokrivam, krepi. Bralci si sicer sliko o ekonomskih aktivnostih ambasade lahko ustvarijo tudi skozi spremljanje naših aktivnosti, ki jih objavljamo na spletni strani in preostalih družabnih omrežjih, na katerih je ambasada zelo aktivna. Z vašim dovoljenjem bi vse povabil na »obisk« naše strani na družabnem omrežju Facebook: https://www.facebook.com/Embassy-of-the-Republic-of-Slovenia-in-Copenhagen-173579429515528/
Lani na Švedskem in Danskem tudi kulturni večer z Dragom Jančarjem
Eno je gospodarstvo, drugo je kultura: kakšne so kulturne izmenjave med Slovenijo in državami, ki jih pokrivate?
Kultura je zelo pomembna, saj poleg jezika predstavlja identiteto. Sodelovanje na področju kulture z državami našega kroga poteka dobro. Na ambasadi se ob tem v sodelovanju z našim matičnim ministrstvom in z ministrstvom za kulturo po najboljših močeh trudimo, da bi se to sodelovanje še okrepilo. V preteklih letih je bilo prevedenih kar nekaj slovenskih knjig, tukaj so najaktivnejši Finci; med njimi imamo prijatelja, prevajalca in založnika, gospoda Klemelo. Obenem pa smo v času mojega mandata organizirali številne koncerte in prireditve, sodelovali pa smo tudi na filmskih festivalih, in upam, da bomo v kratkem v sodelovanju s predstavništvom Grenlandije v Kopenhagnu lahko predstavili dokumentarni film o zadnjih lovcih na Grenlandiji v slovenski koprodukciji. Lansko leto, ko smo obeležili 25 let naše državnosti, smo na mojo pobudo organizirali tudi dva kulturna večera na Danskem in na Švedskem, in sicer z našim zelo priznanim pisateljem Dragom Jančarjem.
V Kopenhagnu imajo veleposlaništva vse pomembne države sveta. S katerimi diplomati imate največ stikov?
Drži, da je Kopenhagen pomembna prestolnica, kjer ima diplomatsko predstavništvo veliko držav. Vloga Kopenhagna, ki je tudi zelo ambiciozna prestolnica, kar se tiče načrtov za pritegnitev še več mednarodnih podjetij in ustanov, se bo v prihodnje zagotovo še okrepila. Na Danskem, in ne pozabimo še na preostale štiri države, se največ trudim za vzpostavljanje pristnih stikov z ljudmi iz lokalnega okolja. Tako iz sfere politike kot tudi gospodarstva, kulture in od drugod. Moj poglavitni cilj je namreč okrepiti povezave z državami akreditacije. Tukaj bi posebej omenil izjemno sodelovanje na Danskem z vodstvom gospodarske platforme, t. i. Asia House, ki jo Danci uporabljajo za krepitev stikov in predvsem gospodarskega sodelovanja z državami Jugovzhodne Azije. Seveda pa imam zelo številne stike tudi s kolegi veleposlaniki. Slovenijo se trudim »umestiti« v krog Alpskih držav, zato imam zelo pristne stike z vsemi ambasadorji »našega kroga« iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Francije. Zelo dobro sodelujemo tudi s kolegi iz držav V4, obenem pa imam pristne stike tudi z veleposlaniki iz Azije, kjer sem eden redkih veleposlanikov iz držav EU, s katerim lahko in si želijo igrati golf, ki je zelo priljubljen na Danskem in v Skandinaviji.
V Sloveniji pozorno spremljamo Skandinavske države glede migrantske problematike, kjer predvsem s Švedske prihajajo precej razburljive novice. Kako vaša ambasada spremlja to dogajanje?
Fenomen migracij je zelo zaznamoval Evropo, pri tem pa se je posebej dotaknil držav Skandinavije, ki so poleg Nemčije, še posebej Švedska, tudi sprejele največ prošenj za azil. Naše veleposlaništvo vsa dogajanja seveda spremlja. Države Skandinavije so sicer, kot je znano, zaostrile azilno zakonodajo in okrepile napore tako v smeri hitrejše integracije kot tudi vračanja zavrnjenih prosilcev za azil v matične države. Kot je znano, sta Danska in Švedska v začetku lanskega leta uvedli nadzor nad prehajanjem meje, in situacija se je, predvsem zaradi doseženega dogovora s Turčijo, tudi umirila. Sicer pa Švedska in Finska sodelujeta v t. i. sistemu kvot za prerazporeditev beguncev, Danska pa ima t. i. zadržek na področju notranjih zadev in pravosodja na ravni EU, in formalno pri tem ne sodeluje, vendar se je zavezala, da bo sprejela določeno število beguncev.
»Rad imam našo Mežico in Mežiško dolino«
Diplomatsko življenje je nekaj posebnega, spremljevalec takega življenja so tudi kovčki. Kje so prednosti in slabosti diplomatskega poklica?
Diplomatski poklic ima, kot ste dejali, svoje prednosti in slabosti. Po eni strani prinaša konstantno in svojevrstno dinamiko ter vedno nove in nove priložnosti za spoznavanje novih ljudi in okolij, s katerimi si kot država Slovenija, ki jo imam zelo rad in jo s ponosom predstavljam, želimo okrepiti stike in sodelovanje. Po drugi strani pa je diplomatski poklic tudi zelo stresen in zahteven. Sliši se sicer čudno, ampak diplomatsko življenje prinaša velik riziko za odtujenost, kjer so posebej občutljivi otroci v obdobju odraščanja, ki potrebujejo varno in stabilno ter predvidljivo okolje. Ta izziv sem izkusili na lastni koži, saj imam dve hčerki, na kateri sem zelo ponosen; ena od njiju sedaj že študira, druga, mlajša, pa bo prihodnje leto končala mednarodno osnovno šolo na Danskem. Sicer si želim, in sem zato tudi hvaležen za ta intervju, da bi diplomatski poklic in delo, ki ga individualno kot posamezniki opravljamo slovenski diplomati, postal bolj cenjen. Ne nazadnje gre tudi za spoštovanje lastne države in domoljubje, saj predano in z rezultati podkrepljeno delo na področju mednarodnih odnosov in diplomacije, kot pravijo naši prijatelji na Danskem, prispeva h krepitvi partnerske verodostojnosti lastne države in zagotavlja varnost ter blaginjo za lastne državljane.
Koliko se še vračate v rodno Mežico?
V Mežici živita moja mama in brat z družino. Očeta, ki je nekako »tlakoval« mojo mednarodno kariero, ko je po koncu osnovne šole v Mežici »odločil«, da moram v Maribor na geodezijo, sem žal izgubil v času, ko sem služboval v Helsinkih. Sicer se kot domoljub vedno rad vračam domov. Rad imam našo Mežico in Mežiško dolino, in vedno mi srce bije hitreje, ko pomislim, da bom lahko obiskal prijatelje in naše planine z domačo Peco na čelu. In ko v naši rezidenci z ženo sprejemava tuje goste in prijatelje, se vedno potrudiva pričarati del naše Koroške. Če ne gre drugače, prijateljem pripravimo kakšno domačo dobroto; Dancem je zelo všeč naša skuta po koroško z bučnim oljem, zanimivi pa so jim tudi ajdovi žganci z »grumpi«. Doma v Mežici in na Koroškem imam številne prijatelje, in vedno, ko sem v stiku s tujimi sogovorniki in prijatelji, ki jih imam po vseh koncih sveta, pomislim, kako bi lahko skozi te mednarodne stike in moja prijateljstva prispeval k razvoju in blaginji svojega domačega kraja in Slovenije v celoti.
Jon Petek
