Koroška plavalka Tjaša Oder je še ena izmed uspehov iz ravenskega Plavalnega kluba Fužinar, ki svojo profesionalno in študijsko pot nadaljuje v Združenih državah Amerike. Na najpomembnejših tekmovanjih je do svojih 22 let nanizala izjemne rezultate, naj omenimo samo zlato medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Peruju, bronasto na evropskem prvenstvu v Londonu in najboljšo uvrstitev med slovenskimi plavalci na olimpijskih igrah v Riu. Sama pa pravi, da so njeni cilji še višji. V pogovoru za naš portal je spregovorila o svoji športni poti in nam razkrila načrte za prihodnost.
Tjaša, za decembrske praznike si se vrnila na Koroško. Je to praznični oddih ali priprave na domačem terenu?
Letos sem si doma kar oddihnila, posvetila sem se družini in prijateljem. Bilo je zelo prijetno, čeprav seveda nisem mogla izpustiti treningov. Plavanje je zelo naporen šport, in če zgrešiš par treningov, se to lahko zelo pozna v prihodnje. Rečem lahko, da se je vedno lepo vrniti domov, in zato to dojemam kot oddih, čeprav trdo delo plavalca nikoli ne počiva.
Tvoji obiski v Sloveniji so precej kratki; danes, ko je ta intervju objavljen, si že ponovno v Ameriki. Se v prihodnosti vidiš v Ameriki ali bi raje živela v Sloveniji?
V prihodnje se vidim v Sloveniji, želim si živeti doma, saj mi ta način življenja bolj ustreza, saj je veliko bolj umirjen in sproščen. Mislim, da me doma čaka lepa prihodnost, ki jo želim preživeti tudi s svojo družino.
Študij in treningi v Ameriki potekajo drugače kot v Sloveniji. Kaj je po tvojem mnenju prednost študija in treniranja čez lužo?
V Sloveniji je težko uskladiti profesionalne treninge in šolo, zato sem se tudi odločila, da se na študij odpravim v Ameriko. Tukaj zelo lepo poskrbijo za športnika študenta, kot nam pravijo. Urnik predavanj si lahko prilagodiš glede na vsakodnevne treninge, kar ti omogoča reden obisk predavanj. Še vedno si smatran kot študent, in prosti čas, ki ga imaš na voljo, ko ne treniraš, moraš pametno porabiti za učenje in domačo nalogo. Moj urnik tukaj je zelo natrpan; po navadi ves dan preživim na kampusu, če nisem na predavanjih, imam trening, ali pa se moram učiti za izpite.
V Sloveniji boljše plava, v Ameriki boljše študira
Ali misliš, da bi lahko dosegala enake rezultate, če bi ostala in študirala v Sloveniji?
Mislim, da bi bili moji rezultati v plavanju boljši, kot so, kadar sem v Ameriki, zato sem se lani tudi odločila, da si vzamem malo pavze od šole in se posvetim samo treningu doma. Seveda pa mislim, da je šola zelo pomembna za prihodnost, saj plavanje ni šport, ki bi ponujal možnost, da bi se lahko z njim preživljala. Menim, da če bi ostala v Sloveniji, moji rezultati v šoli ne bi bili tako dobri.
Je začetke tvoje športne kariere spremljala želja po uspehih, kot jih dosegaš danes? Lahko rečeš, da se ti uresničujejo sanje? Tudi glede na to, da se ob pogovorih o Ameriki velikokrat pojavi besedna zveza ameriške sanje.
Že od začetka športne kariere si zastavljam visoke cilje, in mislim, da me je to tudi pripeljalo do rezultatov, ki sem jih dosegla. Vendar to še zdaleč niso sanje, za katere si želim, da bi se mi pri plavanju izpolnile. Moji cilji so še višji, in upam, da jih nekoč tudi uresničim. Če sem povsem iskrena, na začetku srednje šole nisem niti pomislila na študij v Ameriki. Ampak ko se je bilo treba odločiti, kam naprej na študij, je bila to najboljša možnost, saj sem si želela študirati in plavati. Zdi se mi, da je doma to nemogoče, še posebno če si z Raven na Koroškem, ki so uro in pol oddaljene od prestolnice. Nikoli nisem obžalovala svoje odločitve o študiju, saj sem tukaj navezala veliko novih stikov in spoznala ljudi, ki bodo za vedno ostali v mojem življenju, ne glede na to, da se bom vrnila v Slovenijo.
Evropsko prvenstvo in olimpijske igre sta verjetno eni izmed tekmovanj, ki jih ne boš nikoli pozabila. Katero tekmovanje pa je najbolj zaznamovalo tvojo športno pot, katero se ti je najbolj vtisnilo v spomin?
Seveda se mi je za vselej vtisnilo v spomin lansko evropsko prvenstvo v Londonu, na katerem sem prejela svojo prvo člansko medaljo. Članska medalja je bila namreč naslednji velik cilj po doseganju medalj v mladinski konkurenci, in tega sem v Londonu tudi dosegla. Lepe spomine imam tudi na prvo mesto s svetovnega mladinskega prvenstva v Peruju, kjer sem le za nekaj stotink premagala drugouvrščeno Američanko. Ne morem tudi mimo dveh olimpijskih iger, te so bile nepozabna izkušnja, vendar na olimpijskih igrah še nisem pokazala vsega, kar zmorem.
Trenerji Plavalnega kluba Fužinar se lahko primerjajo z najboljšimi v Evropi
Še vedno si članica ravenskega plavalnega kluba Fužinar, plod katerega so tudi drugi dobri plavalci. Sta po tvojem mnenju razlog za uspehe dobra organiziranost kluba in dobri trenerji, ali zgolj koroška trma in trdoživost? S Koroške namreč prihaja relativno veliko število vrhunskih športnikov.
V klubu imamo zelo dobro organizacijo in tudi najboljše trenerje, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Vendar to za športnika ni dovolj, da dosega rezultate na svetovni ravni. Športnik mora biti discipliniran in pripravljen za delo, za kar pa lahko rečem, da je posledica koroške trme in trdoživosti. Eno z drugim gre dobro skupaj, in zato športniki, še posebno plavalci, dosegamo dobre rezultate.
Omeniti je treba tudi tvojega dolgoletnega trenerja Gorazda Podržavnika. Kako pomembna je njegova vloga pri tvojih uspehih?
Menim, da je on nabolj zaslužen za vse moje dosedanje dosežene rezultate. Najino skupno delo mi zelo ustreza, saj me Gorazd najbolje pozna, in ve, kakšen način treninga mi najbolje odgovarja. Vedno se rada vrnem domov pod njegovo vodstvo, saj mu glede treningov popolnoma zaupam, in vem, da z njim dobro treniram. Res pa je, da sem se v Ameriki naučila marsikaj o psihični pripravi športnika, kar je tudi zelo pomembno za doseganje dobrih rezultatov.
Bi bili rezultati drugačni, če trener ne bi bil ravno on?
Že od malih nog treniram pod njegovim vodstvom, zato težko rečem, kakšni bi bili rezultati, če bi me treniral kdo drug. V Ameriki imam kar nekaj trenerjev, in mislim, da je Gorazd še vedno tisti, ki me najbolje pozna, in ve, kaj mi ustreza. Seveda pa bi bila zgodba morda povsem drugačna, če bi že od malega trenirala z drugim trenerjem.
Plavalci imate natrpan urnik, tako dnevni in mesečni kot tudi letni. Kaj te čaka v mesecu januarju in v tem letu?
V mesecu januarju se bom zelo posvetila šoli, nato pa me v Ameriki čaka tekmovanje NCAA, ki se ga udeležujejo vse najboljše ameriške fakultete. Maja se vračam domov, trening doma pa bo pokazal, ali se bom poleti udeležila svetovnega prvenstva v Budimpešti.
Priprave na olimpijado v Tokiu že potekajo
Imaš že kakšne specifične načrte za olimpijske igre v Tokiu? Kako tempirati priprave, da boš tam na vrhuncu? To je najbrž precej velik strokovni zalogaj.
Na olimpijske igre v Tokiu se želim izjemno dobro pripraviti, saj bodo to moje zadnje olimpijske igre. Imam že precej načrtov, kako se bom pripravljala in kakšen bo moj urnik tekmovanj. Vendar pa moram do maja najprej opraviti še nekaj izpitov, da bo lahko v prihodnje moja koncentracija na šport še večja in bolj profesionalna.
Kakšni so tvoji študijski načrti? Sedaj si na vrhuncu kariere in gotovo še ne razmišljaš veliko o tem, kaj početi po koncu tekmovalne plavalne poti. Vendar verjetno vsaj približno že veš, ali bo tvoja prihodnost povezana s športom in boš tako tudi v prihodnje del njega, ali pa jo boš iskala mimo njega.
Do olimpijskih iger se želim osredotočiti le na plavanje, vendar imam za prihodnje že tudi precej načrtov. Študiram t. i. business na eni izmed boljših »business« šol v Ameriki, imenovani Eller College of Management, in upam, da glede na šolanje dobim dobro službo. Doma imamo tudi zasebno podjetje, pri katerem imam možnost za dobro zaposlitev in delo. Seveda so to odprte poti, katerim se bom posvetila po zaključeni plavalni karieri. Poleg tega pa si želim ostati tudi v plavanju in na drugačen način pomagati športnikom, za katerega pa točno še ne vem, kakšen bo.
Ob vseh treningih in študijskih obveznostih je verjetno težko najti čas za sprostitev. Kaj rada počneš, ko najdeš nekaj trenutkov zase?
Res je, imam zelo malo prostega časa. Ko ga najdem, rada preberem kakšno knjigo ali pogledam dober film. Seveda se rada družim s prijatelji, s katerimi gremo večkrat v kino, na bovling ali večerjo, ki jo začinimo z dobrim klepetom.
Za konec pa mogoče še kakšna misel in vzpodbuda perspektivnim plavalcem in športnikom, ki imajo želje dosegati takšne uspehe kot ti.
Samo trdo delo je garancija uspeha.
Jon Petek
