Bogdan Boca Veličković je bil zadnjih šest let in pol trener OK Fužinar in ima velike zasluge za uspehe Fužinarja v tem času. Predvsem zadnji dve sezoni sta bili za klub izredno uspešni, saj se je v lanski sezoni Fužinar vrnil v prvo ligo, v letošnji pa mu je uspelo v prvi ligi tudi obstati. Nadaljnja trenerska pot vodi Bogdana Veličkovića v Kranj, kjer bo prevzel vodenje ženske ekipe OK Triglav Kranj. Ljubitelji odbojke na Koroškem ga bomo gotovo pogrešali, vendar je prepričan, da se bo nekega dne spet vrnil na Koroško.
E-Koroška: Pred nedavnim smo zvedeli, da po šestih letih zapuščate OK Fužinar. Zakaj ste se tako odločili?
Veličković: Vsemu enkrat v življenju pride konec! Le en popravek na začetku, šest let in pol sem bil trener na Koroškem. Po nekem času pride želja po spremembi, trenersko delo je takšno, da se zelo malo trenerjev zadrži več kot 2-3 leta v enem klubu. Meni se je izšlo, da sem bil na Koroškem veliko dlje od tega. Drugič, ni bilo več realnih možnosti za nadaljevanje sodelovanja, ambicije kluba in moje niso šle v isto smer, pa tudi želja obeh strani za skupnim delom še naprej ni obstajala. Še na polovici sezone sem bil prepričan, da bo to leto moje zadnje na Koroškem, to je potrdilo tudi vodstvo kluba na koncu sezone. Veste, kako jaz rečem…le zadovoljen človek, ki dobi vse, kar potrebuje, bo dal pri svojem delu maksimum, če pa nimate tega, kar osebno rabite, potem glava ni mirna, da bi svoje delo opravila kakor je potrebno. Vseeno to ni spremenilo moje želje, da obdržim Fužinar v prvi ligi in v tem sem uspel.
E-Koroška: Vaš odhod se je zgodil kljub velikem uspehu v zadnjih dveh letih. Se z upravo kluba niste mogli dogovoriti o podaljšanju pogodbe?
Veličković: Se strinjam, v zadnjih dve leti smo naredili velik uspeh, uspeh, o katerem se bo še dolgo časa govorilo na Koroškem, pa tudi v celotni Sloveniji. Prihod v prvo ligo je bil nekaj neverjetnega, nekaj nepozabnega in sem vesel, da sam to, kar sem vodstvu kluba obljubil po prihodu na Ravne, tudi naredil….vrnil sem Fužinar v vrh slovenske odbojke in obdržal ga tam eno leto. No, vsi se ne držimo obljub, se mi se zdi! Za nadaljnji dogovor pa žal niti vodstvo kluba niti sam jaz nismo pokazali želje. Moje mnenje je, da je za nekaj več, kar mislim, da si ta klub zasluži, potrebno še veliko več stvari, katere morajo bolj funkcionirati. Od organizacije v klubu, igralskega kadra ter drugih stvari. Drugače je to maksimum Fužinarja.
E-Koroška: Vaš bomo kdaj v prihodnosti še videli na klopi Fužinarja?
Veličković: V življenju se nikoli ne ve. Posebej, ko se govori o trenerskem delu, tako da ta možnost vedno obstaja. Spoznal sem veliko dobrih ljudi na Koroškem, tu je bilo ‘fajn’ delati in živeti vsa ta leta, ampak zavedam se, da sem veliko več dal jaz klubu kot klub meni in to je to, zaradi česar odhajam z dvignjeno glavo, ponosno in ‘čistega’ obraza iz Raven….a nikoli se ne ve, kaj nam bo prihodnost prinesla.
E-Koroška: Sedaj je že jasno, da odhajate v OK Triglav, kjer boste vodili žensko ekipo. Je bila ponudba Kranjčanov ugodna?
Veličković: Tako je, prevzel sem žensko ekipo OK Triglav Kranj. Po 14 letih grem nazaj v žensko odbojko in se tega izziva zelo veselim. Zelo hitro smo se dogovorili, ker so bili oni navdušeni z možnostjo, da me dobijo za trenerja, po drugi strani jaz sem bil zelo zadovoljen z njihovimi pogoji ter ponudbo. Lahko rečem, da sem dobil boljše pogoje kot pri Fužinarju, čeprav je liga nižja. Tudi prvi vtisi o klubu, vodstvu, organizaciji so zelo ok.
E-Koroška: Podpisali ste dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za leto dni. Kakšne cilje vam je uprava Triglava postavila?
Veličković: Kar se ciljev tiče, so od mene so želeli, da naredim svoj sistem dela in iger v klubu, tako bi vse igralke napredovale ter da se igra lepa odbojka. Seveda moram zastaviti tudi rezultatske cilje, takšen sem in to se nikoli ne bo spremenilo. Moj osebni cilj je, da v teh dveh-treh letih na Gorenjskem pripeljem mlado ekipo v 1.B DOL Slovenije. Tudi na Koroškem ni bilo velikih ciljev, moja nora želja( zato so me prijatelji klicali „nori Srb“) in ambicije so počasi čez ta leta pripeljale Fužinar tja, kjer je sedaj. Kot trenerja me vedno vodi ta logika, da moraš imeti cilje, ker te cilji in sanje peljejo tja, kamor drugi mislijo, da ni možno.
E-Koroška: Kako bi ocenili vseh šest sezon na Ravnah?
Veličković: Bilo je ok. To so bile nepozabne sezone, vsaka na svoj način. Mislim da se je veliko igralcev skozi ta čas nekaj naučilo od mene, da jih je veliko naredilo nekaj v svojih karierah, da so se trenerji, ki so sodelovali z mano, veliko naučili in kar je najbolj pomembno, postavili smo sistem, v katerem bi Fužinar še veliko let lahko funkcioniral. Najbolj me veseli da to, da se je naredilo tisto, kar sem povedal ob prihodu na Ravne. To pa je, da imam sanje, da se v Fužinarju naredi točno to, kar sem naredil v mojem prejšnjem klubu v Srbiji. To pa je, da imamo najboljše mlajše kategorije v državi. Zavedam se, da je bilo tu velikega mojega vpliva, ker ob mojem prihodu stvari sploh niso delovale dobro. No, trdo delo mojih sodelavcev in njihova želja, da upoštevajo moje nasvete, je pripeljalo klub tja, kjer se zdaj rezultatsko nahaja.
E-Koroška: V obeh zadnjih dveh sezonah ste igrali kvalifikacije, obakrat ste uspeli. To kaže tudi na močen karakter ekipe, pa tudi s klopi ste v najbolj pomembnih trenutkih znali odreagirati. Se strinjate?
Veličković: Imate prav. Moje reakcije prihajajo z izkušnjami. Veliko takšnih tekem sem vodil v svojem življenju, ampak vsaka nova je težka na svoj način. Karakter igralcev je seveda bil najbolj pomemben in njim gredo na prvem mestu zasluge za te velike zmage…no, ta karakter smo skupaj gradili vsa ta leta.
E-Koroška: Bi mogoče katerega igralca posebej omenili?
Veličković: Vsi igralci, s katerimi sem delal vsa ta leta, so bili res ok. Dali so svoj maksimum v tem času. Včasih sem hotel veliko več od njih, ampak vem, da to ni bilo realno. Enega bi na koncu res omenil…največji profesionalec, s katerim sem v svoji karieri sodeloval, pa tudi oseba, katera je naredila ogromno sprememb v ekipi po svojem prihodu tisto leto, ko smo prišli v prvo ligo…Emir Makaš, želim mu veliko športnih uspehov v nadaljevanju kariere. Vsem fantom, s katerim sem vsa ta leta sodeloval, pa želim veliko zdravja, poslovnih in športnih uspehov ter da jim življenje da vse, kar si želijo.
E-Koroška: Med navijači Fužinarja ste zelo priljubljeni. Jih boste pogrešali, ste s kom od njih postali prijatelji?
Veličković: Veseli me, da je tako. Naredili smo res neverjeten stik v vseh teh letih. Hvala jim za vso podporo, za vse, kar so dali klubu in meni, bili so res ‘veter v hrbet’ vsa ta leta. Veliko od njih so moji prijatelji in res, ta ‘odmev s tribun’ bom res pogrešal. Za konec tega vprašanja bi enemu od njih povedal tole : „Rudi, nikoli ne nehaj navijati za Fužinar…brez tebe ni Fužinarja.“
E-Koroška: Pred kratkim ste dobili trajno slovensko vizo. Tu ste postali znano ime v odbojki, verjetno nameravate dalj časa ostati v slovenski odbojki?
Veličković: Ja, res je…moje življenje in življenje moje družine je vezano za Slovenijo in bom še vedno tu. Nameravam še veliko tega dati slovenski odbojki. Veseli me, da me tu spoštujejo in vidijo, kaj vse se je naredilo v vseh teh letih, tako da se me ne boste tako lahko otresli in me boste še naprej gledali ob ‘magičnem četverokotniku’.
E-Koroška: Sedaj ste na dopustu v rodni Srbiji. Kaj počnete?
Veličković: Pred nekaj dnevi sem prišel v Srbijo. Trenutno se bom malo spočil, potem pa bom od 10. julija do začetka avgusta na enem znanem odbojkarskem kampu v Srbiji, kjer bom delal z mladimi igralkami in igralci, potem bo sledilo še malo dopusta na morju ter kasneje nazaj na trdo delo v Kranj.
E-Koroška: Bi za konec intervjuja še kaj dodali?
Veličković: Za konec bi se zahvalil vsem, ki so bili zraven mene vsa ta leta, posebej tistim, ki so bili zraven, ko je bilo težko, ker vemo, da takrat ko je dobro, so vsi zraven. To je bilo šest in pol velikih, dobrih in uspešnih let na Ravnah. Sem zelo ponosen na vse kar se naredilo. Veste, ko se spomnim, kako je bilo ko, sem prišel…odhajam res zadovoljen z narejenim. Klubu in ljudem, ki delajo v njem in okrog njega bom na koncu rekel le eno…varujte tiste otroke, katere imate v klubu, varujte prvo ligo, varujte to, kar je dobro, ker če tega ne boste imeli, je vprašanje, ali boste našli nekega drugega ‘norega Srba’, da vam podari šest let in pol svojega življenja in dela ter pomaga, da se spet vrnete nazaj v vrh slovenske odbojke. Fužinar, Ravne in Koroška si zaslužijo biti tu!
Hvala vsem, adijo Koroška, adijo Ravne, adijo Fužinar…gotovo se bomo spet srečali !!!
