Politični pristop, ki po eni strani mogoče prinaša glasove, na drugi strani pa slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev. Boste zaradi višje izobrazbe in svoje pridnosti kaznovani z višjim davkom?
Ministrstvo za finance je poslalo v javno obravnavo predloge novel štirih davčnih zakonov, vlada Roberta Goloba in minister za finance Klemen Boštjančič tako vsaj deloma uresničujeta svojo napoved, da bosta razveljavila davčne reforme vlade Janeza Janše, ki je po besedah ministrstva “samo dajala”. Finance še poročajo, da morajo biti zakonske spremembe podprte v parlamentu, kar bi se lahko zgodilo v oktobru. Sledi večja davčna reforma, ki naj bi se dotaknila tudi premoženjskih davkov – torej predvsem obdavčitve nepremičnin. “Dvig davkov in odprava zviševanja splošne olajšave ob vse višjih življenjskih stroških in stroških poslovanja je nelogičen in škodljiv ukrep,” je ocenil ekonomist dr. Matej Lahovnik ter dodal, da se davčni primež ob draginji zateguje in zvišuje progresivna obdavčitev, namesto, da bi iskali načine kako v krizi razbremeniti podjetja in prebivalstvo. Med drugim napovedujejo dvig davka na dohodke od oddajanja premoženja v najem – kar posledično v realnosti pomeni višje najemnine, ali pa enostavno več oddajanja na črno.
“Po mojem mnenju je to politični pristop, ki po eni strani mogoče prinaša glasove, na drugi strani pa slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev in s tem tudi mogoče njihovo preselitev v drugo, davčno bolj ugodno državo. Gre za dohodninske zavezance, ki imajo višje dohodke tudi zaradi višje pridobljene izobrazbe in bolje plačanih služb. To pomeni, da so sedaj zaradi višje izobrazbe in svoje pridnosti kaznovani z višjim davkom,” je davčni strokovnjak in svetovalec mag. Ivan Simič argumentiral svoje mnenje, da je nepravilen pristop, če se pri spremembah davčnih predpisov navaja, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki. Še bolj podrobno se je na to temo razpisal v svojem blogu z naslovom “Davčna reforma kot davčno maščevanje”.
Na Ministrstvu za finance so torej pripravili predloge sprememb štirih davčnih zakonov, in sicer Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o trošarinah (ZTro-1), Zakona o davčnem postopku (ZDavp-2) in Zakona o finančni upravi (ZFU). Nekdanji generalni direktor Fursa in davčni strokovnjak mag. Ivan Simič je v svojem blogu povzel pojasnilo ministrstva, ki je med drugim zapisalo, da je bilo pri pripravi sprememb treba tehtati med učinki pri splošni razbremenitvi vseh dohodninskih zavezancev, kjer bi bili zavezanci z višjimi dohodki bolj razbremenjeni kot zavezanci z nizkimi dohodki, in bolj ciljno usmerjenimi spremembami, kjer se želi doseči učinek predvsem pri določenih skupinah, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države. Simič je ob tem poudaril, da je pristop nepravilen, da se pri spremembah davčnih predpisov navaja, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki.
Predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
Po navedbah ministrstva za finance je Cilj predloga novele zagotoviti javnofinančno stabilnost oziroma zmanjšati strukturni primanjkljaj z namenom vzpostavitve javnofinančnih pogojev za naslavljanje situacije v negotovih časih, ki smo jim priča, povezane predvsem z vsesplošno rastjo cen, še zlasti na področju energentov in hrane. Odpravljajo se nekateri neutemeljeni odstopi od temeljnega davčnega načela obdavčevanja po ekonomski moči, uveljavljeni z zadnjo novelo Zakona o dohodnini. Simič je ob tem komentiral, da ne drži navedba ministrstva za finance, da s predlaganimi spremembami odpravljajo nekatere neutemeljen odstope od temeljnega načela obdavčenja po ekonomski moči, uveljavljeno z letošnjo novelo Zakona o dohodnini, ker tega ni bilo. Najbolj se je znižala stopnja pri obdavčitvi dohodkov iz naslova najemnin, pojasnjuje Simič in dodaja, da je pri dohodkih iz naslova najemnin treba vedeti, da dohodke iz naslova najemnin v večjem številu dosegajo dohodninski zavezanci z nižjimi dohodki, kot tisti z višjimi dohodki. “Veliko je primerov najemodajalcev, ki nepremičnine niso kupili, temveč so jo podedovali. Mnogi oddajajo v najem nepremičnine, ker jih ne morejo vzdrževati in podobno. Sam sem v praksi srečal kar nekaj tovrstnih davčnih zavezancev in težko jim je bilo razložiti zakaj morajo skoraj četrtino dohodka porabiti za plačilo dohodnine,” je opozoril Simič ter podal nazoren primer, kako bodo ponovno na udaru tisti z nižjimi dohodki.
Simič: ustvarjanje boljših davčnih učinkov, le pri določenih posameznikih, je lahko tudi ustavno sporno
Dejstvo je, da v Sloveniji imamo visoko progresijo obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in v kolikor se pri uvajanju progresivnih davčnih stopenj, nadpovprečno in večkratno obdavčujejo dohodki tistih, ki prejmejo višje dohodke, je normalno, da so potem pri zmanjšanju davčnih stopenj deležni večje razbremenitve. O visoki progresiji slovenske dohodninske lestvice je Simič pisal v reviji Denar septembra 2011 in maja 2012 ter oba teksta objavil v svojem prejšnjem blogu s pomenljivim naslovom: Slovenci med najbolj obdavčenimi. Takrat, torej leta 2011 in 2012, je najvišja dohodninska stopnja znašala 41 odstotkov, sedaj pa bo znašala 50 odstotkov.
V nadaljevanju je Simič podal komentarje k posameznim predlogom predvidenih sprememb:
- Splošna olajšava: višina splošne olajšave se določi na višini 5.000 EUR in odpravi postopno zvišanje na 7.500 EUR;
Menim, da gre za nepotreben ukrep, saj je bilo predvideno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave smiselno, saj se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci. Na primer v sosednji Avstriji ta davčna olajšava znaša 11.000,00 evrov.
- Dodatna splošna olajšava: zvišuje se skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer se zvišuje s 13.716,33 EUR na 15.000 EUR;
Nimam pripomb.
- Olajšava za mlade: uvaja se znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 EUR v davčnem letu za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 EUR za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti (posebna osebna olajšava za mlade);
Nimam pripomb.
- Obdavčitev v najvišjem davčnem razredu: zvišuje se davčna stopnja v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % na 50 %;
Nepotrebno zvišanje dohodninske stopnje v najvišjem dohodninskem razredu. V kolikor so že nameravali uvesti 50 odstotno davčno stopnjo, bi lahko uvedli novi dohodninski razred in bi s 50 odstotno davčno stopnjo bili obdavčeni le dohodki na primer nad 150.000,00 ali nad 200.000,00 evrov. Uvesti 50 odstotno dohodninsko davčno stopnjo pri dohodki oziroma davčni osnovi nad 74.160,00 evrov je nesmiselno in destimulativno. Tako bodo tisti, ki bodo imeli davčno osnovo do 8.755,00 evrov dohodnino plačali po stopnji 16 odstotkov, tisti z davčno osnovo nad 74.160,00 evrov pa po stopnji 50 odstotkov.
- Indeksacija: odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja (mehanizem, ki je veljal pred zadnjo novelo ZDoh-2);
S tem predlogom se strinjam, saj sem ves čas zagovornik fiksnih zneskov, ki se občasno spreminjajo.
- Poslovna uspešnost: pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranja se splošna višina neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
Nepotrebna sprememba. Sem zagovornik obstoječega sistema.
- Pogoj za vstop/obstoj v sistem normiranih odhodkov: jasneje se določa pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, ter podaljšuje obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev);
Ta sprememba ne bo bistveno vplivala na sistem obdavčitve normirancev. Davčni zavezanci se bodo prilagodili. Čeprav je minister za finance ob nastopu funkcije napovedal večje spremembe pri obdavčitvi normirancev, se to ni zgodilo. Predvidevam, da so na ministrstvu za finance mogoče ugotovili, da tudi volivci sedanje koalicije mogoče v veliki meri izkoriščajo ugodni davčni status normirancev.
- Oddajanje v najem: pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine določi v višini 25 %, višina priznanih normiranih stroškov se ne spremeni;
Popolnoma napačna odločitev. Sedanja obdavčitev s 15 odstotno davčno stopnjo je boljša in bolj stimulativna za davčne zavezance, da prijavljajo oziroma, da bodo prijavili vse dohodke iz naslova najemnin. Zvišanje stopnje bo imeli negativni učinek na število prijav. Poleg tega se je potrebno zavedati dejstva, da nepremičnine v najem ne oddajajo le premožni, temveč tudi tisti, ki imajo v lasti nepremičnine zaradi dedovanja in jim je to vir preživljanja. Teh še številčno več, kot pa premožnih.
- Dohodki od kapitala: pri dohodkih iz kapitala se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe (razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu), kot dividend, s čimer bo zagotovljena primerljiva opredelitev dohodka (dividend), kot velja po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ter enaka obravnava tovrstnega dohodka fizičnih oseb s primerljivi dohodki.
Nepotrebna sprememba, ki je posledica napada na družbenike v gospodarskih družbah, katerim se zavida, da svoje deleže v gospodarskih družbah prodajo družbi, če nimajo ali ne najdejo drugega kupca. Prodaja deleža mora biti zmeraj obdavčena kot prodaja deleža in to kot kapitalski dobiček, ne pa kot dividenda. Veliko boljša in enostavnejša rešitev bi bila, da bi možnost prodaje lastnih deležev omejili na 10 odstotkov, koliko lahko odstotek lastnih delnic pri delniških družbah (drugi odstavek 247. člena ZGD-1). Vse kar bi bilo nad tem odstotkom pa bi se štelo kot dividenda.
(Sara B.)
