Država daje za sanacijo Mežiške doline, vendar še vedno premalo

V času prve Janševe vlade je bil sprejet odlok, ki nosi precej dolgo ime, to je Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07), ki je predstavljal temelj za izboljšanje okolja v tem koncu Slovenije. Po desetih letih so rezultati vidni, žal pa letna dinamika sredstev v zadnjem desetletju velikokrat ni bila v skladu z odlokom, in ob koncu predvidenga obdobja, to je leta 2022, gotovo ne bo porabljenih predvidenih 13,4 milijona evrov.

Stanje se izboljšuje

Gotovo pa ta denar še ni izgubljen, če se bosta občini Črna na Koroškem in Mežica konec tega obdobja z državo uspeli dogovoriti, da za sanacijo nameni tudi manjkajoča sredstva, kajti tudi po letu 2022 bo ostalo v Zgornji Mežiški dolini še veliko ekoloških ran, ki jih bo treba sanirati, da bi ljudje lahko živeli bolj prijazno življenje. Res pa je, da se je v tem času veliko spremenilo, toda program je nujno potrebno nadaljevati, ga oplemenititi z dodatnimi ukrepi in pristop usmeriti od splošnega k bolj specifičnemu.

V obdobju od začetka izvajanja programa pa do danes so se vsebnosti svinca v krvi otrok v Zgornji Mežiški dolini znižale. Cilj dolgoročnega programa je, da bo 95 odstotkov vseh otrok s tega konca Koroške imelo vsebnosti svinca v krvi pod 100 µg/l. Populacija z največjim tveganjem za zdravje zaradi onesnaženosti okolja s svincem so namreč prav otroci do sedmega leta starosti, ki ob igri in drugi dejavnosti vnašajo v telo večje količine svinca.

Osem odstotkov triletnikov iz Mežice še vedno s preveč svinca v krvi

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), območni enoti Ravne na Koroškem, so v lanskem letu v okviru Programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini izvajali redno nalogo ugotavljanja vsebnosti svinca v krvi otrok, na odvzem vzorcev krvi pa so povabili tri leta stare otroke iz občin Črna na Koroškem in Mežica. Podatki kažejo, da se je stanje izboljšalo, še vedno pa je imelo povišano vsebnost svinca v krvi skoraj osem odstotkov otrok, večinoma iz mežiške občine.

Največji padec vsebnosti svinca v krvi je bil takoj na začetku izvajanja tega  programa, ko je tudi program stekel z največjo vnemo, prav tako pa so razni ukrepi v okolju imeli precej hiter učinek tudi na zdravje ljudi. Z leti je dinamika izvajanja počasi padala in v letu 2012 se je izvajanje ukrepov praktično ustavilo. Z dvoletnim programskim obdobjem 2013/2014 so bili ti problemi odpravljeni, vendar je zamujeno težko nadkoknaditi. Bolj kot gosto naseljena območja v Črni in Mežici, ki so že precej sanirana, pa ostajajo problematična manjša žarišča v obeh občinah, kjer je še vedno velika obremenjenost okolja in otrok s svincem.

Ne le stare, tudi nove obremenitve okolja

Eden od bistvenih delov programa je tudi asfaltiranje makadamskih površin, saj so tla močno obremenjena s toksičnimi elementi, najbolj s svincem in kadmijem. Seveda asfalitranje ne poteka s takšno dinamiko, kot bi si občini želeli, ker je vedno premalo denarja, raznos prahu in večjih delcev pa tako še vedno onesnažuje dolino. Številne makadanske ceste so nasute z jalovino iz mežiškega rudnika, ta jalovina in mivka pa sta v minulem desetletju predstavljali tudi uporaben gradbeni material za tamkajšnje podjetje Gradbeni materiali. Jalovine skorajda ni več, v predelavo pa gre naravna kamnina, in številni se sprašujejo tudi o posledicah tovrstne predelave, ki ob stalni prisotnosti svinčevega prahu predstavlja še dodatno obremenitev za okolje.

N.K.