Alternativec in pop kitarist, priložnostno tudi bobnar ali basist, pevec, producent, učitelj, podjetnik. In še kakšno oznako bi lahko pripeli pred ime koroškega glasbenika Dejana Dimeca, ki je sicer v javnosti poznan predvsem kot kitarist ene najbolj priljubljenih pop skupin v Sloveniji – že 12 let je del uspešne zgodbe Kingstonov. Kadar na odru ne preigrava poletnih ritmov s Kingstoni in ko ravno ne poučuje kitarskih prijemov, rad zaplava v svojske glasbene zvrsti in ustvarja bolj za svojo dušo kot za ušesa drugih. To v sodelovanju z drugimi glasbeniki dela z enako mero predanosti in profesionalizma, kot jo pokaže na odru s Kingstoni. Produkt so dovršene skladbe, nabite s sporočilnostjo in opremljene z vizualno zgodbo. Dejan v intervjuju spregovori tudi o skupini FaušDur in koroški glasbeni sceni, ki je v njegovih očeh vse prej kot zapostavljena, kot Korošci včasih radi potarnamo.
Dejan, v zadnjem času opažamo, da ste precej aktivni s solo projektom Dimme, kjer pri ustvarjanju sodelujete s številnimi drugimi vrhunskimi glasbeniki, kot so denimo Vasko Atanasovski, Lucija Štrekelj in Grega Šteharnik. Posamezne skladbe so žanrsko zelo različne. Zakaj?
Dolgčas bi mi bil, da bi moral v glasbi delati samo eno stvar, igrati samo en stil. Neka vezna nit vseh skladb seveda bo, nisem pa omejen z nobeno zvrstjo. Trenutno je v izdelavi album, sedem skladb imam že pripravljenih, dve še delam. Upam, da bo album končan še pred jesenjo. Verjetno bomo za vse komade posneli tudi spote, ki ji ustvarjamo z Aperturia photos, alias Dobran Laznik in Simon Prosenc.
Je Dimme plod želje po ustvarjanju alternativne glasbe, odmik od »mainstreama«, ki ga preigravate s Kingstoni?
Celotna zgodba Kingstonov mi je super, res sem vesel, da lahko igram z njimi. A ko sam ustvarjam, se raje distanciram od »mainstreama«. S svojimi projekti nimam ciljev s kakšno radijsko promocijo, sem pa zelo vesel, če je komu všeč moje ustvarjanje. Zvrsti skladb so pač takšne, ki niso blizu širši publiki.
Od kod ideje za skladbe? So glasba in besedilo zgolj vaše ideje, ali so kakšno primaknili tudi sodelujoči glasbeniki?
Ideje so moje, pri določenih besedilih v zgodnejši fazi mi je pomagal tudi prijatelj, glasbenik Luka Pernek, zdaj pa jih večinoma pišem sam. Te glasbe mi ni težko producirati, ker si lahko vse dovolim. Takoj ko delaš v nekih (pop) kalupih, kjer so smernice in pravila, hitro nastane težava. Še vedno pa pravim, da je najtežje napisati, odpeti in sproducirati dober ter uspešen pop komad.
Pop skupina je podjetje, produkt je skladba
Se pa med izobraženimi glasbeniki večkrat pojavlja mnenje, da je pop glasba nekaj manjvrednega in manj kakovostnega.
Naj pove, zakaj, kdor tako misli. Če je ljudem všeč in preživi test časa, pomeni, da je dobro. Mislim, da v glasbi na trenutke tako ali tako preveč kompliciramo. Zanimivo se mi zdi, da se »alternativni« glasbeniki čudijo, zakaj jih ne poslušajo množice. Meni na misel ne pride, da bi skladbe projekta Dimme poslušala širša publika, ker vem, da je to narejeno predvsem zame. Delam, ker mi je všeč proces dela.
Torej – ko s Kingstoni producirate novo skladbo, točno veste, kdo je vaša ciljna publika, in na podlagi tega oblikujete glasbo, besedilo?
V osnovi ja. Produciranje pop glasbe je načeloma pač tržno naravnano, čeprav sem mnenja, da brez »žmohta« nobena stvar ne uspe. Pop skupina je v bistvu podjetje in produkt podjetja je skladba, ki jo poskušaš v nekem času in v svojem stilu ustvariti. Verjetno mora biti tudi malce trendovska, a vseeno samosvoja.
Tudi za Kinstone bi lahko konec koncev dejali, da ste alternativni na slovenski sceni – takšne glasbe, kot jo igrate vi, ne igra nihče drug. Medtem pa je ansamblov, podobnih Modrijanom, na stotine.
Marsikdaj se je kakšen pop bend poskušal približati naši glasbi, a brez konkretnih uspehov. Zgodba Kingstonov traja že 25 let, sam sodelujem z njimi od leta 2006 in nanjo smo vsi zelo ponosni. Zanimivo je, da lahko na tako majhnem teritoriju, kot je Slovenija, brez premora tako dolgo uspevamo.
Torej se niste pridružili Kingstonom samo zaradi denarja, ampak zato, ker ste odprti tudi do drugih glasbenih zvrsti?
Če bi se v preteklosti situacija obrnila v kakšno drugo smer, bi se lahko znašel v praktično kateri koli zvrsti, tudi v najtršem metal bendu, kjer sem tudi začel. Vsak žanr, ki ga nek glasbenik dobro dela, je super. Čisto vsak.
“Bolje imeti en dober špil kot dva povprečna.”
Je želja publike po poletnih ritmih Kingstonov v Sloveniji upadla? Glede na to da poleg igranja pri Kingstonih delate mnogo drugih stvari. Še imate toliko nastopov kot včasih?
Malce se je res umirilo, včasih smo imeli več kot 100 koncertov na leto, danes jih je okoli 70. Kar pa je še vedno zelo lepa številka. Zdi se nam pomembno, da je lokacija primerna, se pravi da jo ljudje radi obiskujejo in da naša muzika tja paše, nekako po logiki, da je bolje imeti en dober špil kot dva povprečna.
Sodelujete tudi pri skupini FaušDur, ki je prav tako neka specifika na Koroškem; vrhunsko dodelane priredbe znanih skladb na koncerte privabljajo tisoče ljudi.
S FaušDurom smo res dosegli neverjeten uspeh na Koroškem. Glede na to da dobro vem, kakšne glasbene prireditve so danes priljubljene – parada pijanstva in kiča, pet različnih bendov in brez vstopnine –, včasih še sam nisem mogel verjeti, koliko ljudi se je zbralo na koncertu. Za FaušDur pa se v parku zbere 3000 ljudi, ki so tja prišli z namenom poslušat dobro glasbo.
Poleg tega pa svoje znanje kitare prenašate še na mlade bodoče glasbenike.
Kitaro poučujem že okoli deset let, v zadnjih petih letih pa zelo aktivno. Od ponedeljka do četrtka imam natrpan urnik. To je super služba med tednom, za vikende pa sem tako ali tako večinoma kje na odru. Zdi se mi pomembno, da sem v učnem procesu le nekakšen vodič, inspiracija za igranje in cilji so stvar posameznika in tu učencem puščam prosto pot.
Vaš novi projekt, savna Cimr, pa nima zveze z glasbo. Kako to, da ste se poleg vsega podali še v podjetniške vode?
Že nekaj časa sem razmišljal o savni. Zadnja leta mi je všeč početi tudi kakšne druge stvari, ker sem bil celo svoje aktivno življenje tako zabubljen v glasbo, da sem se po eni strani te monotonosti malce naveličal. To je pač takšen stranski projekt ob glasbi, ki lepo uspeva.
Kakšno je vaše mnenje o glasbeni sceni na Koroškem?
Izjemno dobro! Ogromno se dogaja na tem področju. Zanimiva sta mi predvsem Ditkina zgodba in uspeh. Z njo sodelujem, odkar je bila stara šele okoli deset let. Ditka je dokaz, da se vztrajnost in zaupanje v lastno delo vedno izplačata. Tudi v pop žanru imamo velika imena, BQL sta po dolgem času spet nekakšna slovenska pop ikona. Eva Boto je izjemna, na drugi strani pa nas že dolgo razveseljuje Milan Kamnik, ki ga posebej spoštujem in z njim z veseljem sodelujem na najrazličnejše načine. Ubogi najstniki, se včasih pošalimo Kingstoni, ker morajo gledati nas »starčke« na odru, saj mladih in prodornih pop skupin na slovenski sceni trenutno ni.
Jon Petek
