Drži. Odločil sem se. Kandidiram za predsednika Republike Slovenije.
Eni bi rekli, da najtežja odločitev. Za mene pa v bistvu … edina, ob kateri se počutim res sproščeno. Saj bo težko in naporno, a na vsak način zanimivo.
Zakaj kandidram?
Ker čutim, da je tako prav. Ker vem, da lahko Sloveniji veliko vrnem. Potem, ko mi je dala dom, me izobraževala, mi dala prvo zaposlitev. Ko sem imel priložnost soustvarjati slovensko zakonodajo, voditi zunanjo politiko in dvakrat predsedovati Svetu EU.
Ljudje, ki me poznajo, vedo, da sem vedno iskal sodelovanje. Soglasje. Preiskovalna komisija, v nasprotju z vsemi napovedmi in pričakovanji – soglasna podpora zaključnim poročilom.
Ključna vprašanja zunanje politike? Soglasna podpora v parlamentu.
Predsedovanje? Soglasna pohvala delu slovenskega predsedstva.
Zakaj sem investiral ure in ure v dialog, če so lažje, včasih celo politično bolj oportune alternative? Zato, ker menim, da je to prava pot. Zato, ker je sodelovanje tisto, kar rabimo za prihodnost. Ne rabimo delitev. Sploh ne zdaj.
Recite mi, da sem idealist, ampak verjamem, da je pri ključnih vprašanjih to enotnost možno doseči. V to me prepričujejo moje pretekle zmage in zaupanje v moč dialoga.
Moja kandidatura je iskrena, podprta s prijaznimi besedami ljudi, ki jih srečujem v vsakdanjem življenju. In rezultati dela v funkciji zunanjega ministra. Ne kandidram za ‘mnenjske voditelje’. Kandidiram za ljudi. Za Jožeta, Martino, Svita in Izo. Pač, stavim na kontakt z volivci.
Slovenija je na pomembnem križišču, svet pa v izredno turbuletnih časih, ki ga pretresajo krize in vojne. Skratka, okoliščine onkraj, pa tudi znotraj naših meja izzivajo voljo do enotnosti. Mi pa potrebujemo predsednika republike, ki združuje, ki povezuje, ki se trudi iskati konsenz. In ki je neobremenjen, odprt za dialog ter ima v fokusu predvsem sodelovanje za prihodnost.
Narod ni svoboden, če so svobodni samo eni. Bodimo svobodni torej vsi. Ali kot je nekoč dejal Martin Luther King: ‘Morda smo vsi prišli na različnih ladjah, vendar smo zdaj v istem čolnu.’ Nihče od nas ni tako pameten kot smo vsi skupaj. In kot družba lahko dosežemo bistveno več, če delamo drug z drugim kot drug proti drugemu. Če kdaj, je to ključno danes, jutri in pojutrišnjem.
Kandidiram s podpisi. In s podporo SDS. Kot kandidat, ki je s preteklim delom dokazal, da zmore. Da zmore biti odločen, ko je to potrebno, da zmore povezovati, ko je to ključno in da zmore Slovenijo postaviti na svetovni zemljevid zunanje politike, ko tega nihče ne pričakuje. Tudi, če dvomljivci kričijo: NE BO ŠLOOOO…
Bo, verjemite. Le skupaj moramo držati.
Še to – ko sem vprašal Romano Jordan, če bi bila prvopodpisana pri moji kandidaturi, me je začudeno pogledala in rekla: “Zdaj si me pa res presenetil!” Malce pomislila, in nadaljevala: “Ja, bom, z veseljem.”
Odgovorite podobno tudi vi, ko se boste odločali, ali mi namenite svoj podpis. Z zbiranjem začnemo sredi avgusta!
SODELUJMO
