30. marca je minilo dve leti od »ugrabitve« otrok koroških dečkov. Socialni delavci Centra za socialno delo so prišli do ugotovitve, da stari starši, pri katerih sta po umoru matere otroka živela, nista primerna za vzgojo. Ker so bili Pamečani in drugi krajani v Slovenj Gradcu priča odnosom med babico, dedkom in vnukoma, so se že naslednji dan podali v dolg in naporen boj za vrnitev dečkov nazaj k starim staršem. Upravno in vrhovno sodišče je ugotovilo napake v postopkih odvzema, a napak do danes ni popravljal nihče. Eden glavnih akterjev v borbi za vrnitev dečkov je bil Andrej Breznik, podjetnik in pevec iz Pameč, ki je živi v neposredni bližini starih staršev. V intervjuju nam Breznik zaupa ozadja dogajanja vse do točke, kjer je bila vojna z državo praktično izgubljena – do interpelacije ministrice Anje Kopač Mrak. Kljub temu da so Breznikov boj in boj preostalih krajanov podpirali tudi vidni člani vladajočih strank, si je politični vrh očitno želel zmago in premoč nad krajani Slovenj Gradca; za to so napeli vse svoje moči.
Andrej, spomnite nas, kako se je borba za »ukradena« otroka iz Pameč začela razvijati?
V sredo, 30. marca, ko sem prišel s pevskih vaj, sem prek Facebooka izvedel, da so Škratkovima odpeljali vnuke. Kar tresti sem se začel, ko sem pomislil, kako bi bilo, če bi se kaj podobnega pripetilo meni. Naslednji dan pa smo že stopili v akcijo. Obiskali smo slovenjgraškega župana Andreja Časa, ki je dejal, da bo pomagal po svojih najboljših močeh. Kontaktiral sem tudi takratnega direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika. Njega so »strokovne« delavke zavedle in zaupal jim je, kar je bila očitna napaka.
Pozneje smo bili priča odstopu Šumečnika s položaja direktorja CSD Slovenj Gradec.
Ker postopki niso bili v skladu s predpisi, je pozneje tudi odstopil, da.
Veliko se v medijih omenja odvetnik starih staršev Velimir Cugmas. Tudi on se, kot kaže, brezpogojno bori za pravice otrok.
Velimir Cugmas je ekspert za družinsko pravo in izjemno dober odvetnik. Če njega ne bi bilo, bi bil danes primer še v dosti slabši situaciji. Lahko se trudiš, a če sodstvo ne deluje, če imajo iz vrha politike taka in drugačna navodila, ni učinka.
Iz Ljubljane je čez dan ali dva prišla direktiva, da se mora iz borbe izločiti
Spomnimo se, da so takrat razni pritiski iz ozadja, skriti pred očmi javnosti, pritiskali na akterje v vaši akciji. Se je to pogosto dogajalo?
Prvi primer je bil že v petek, 1. aprila, ko sva s predsednico Rdečega križa v Slovenj Gradcu obiskala CSD v Velenju. Razloga za odvzem otrok niso podali. Izvedela nisva nič, pred tem pa so naju pustili čakati eno uro na pogovor z direktorico. Da je bila pa kapa polna, je iz Ljubljane čez dan ali dva prišla direktiva do predsednice Rdečega križa, da se mora iz borbe izločiti in da se ne sme vmešavati.
Kako ste se odzvali na takšne pritiske iz ozadja?
Vsaka taka reakcija na akcijo ti daje vedno več energije, vedno več zagona. Sam v tej stroki nisem imel pojma. Sem podjetnik, družinske zakonodaje ne poznam. Ko sem padel noter, ven ni bilo več poti. Drugi, ki so te zadeve bolj poznali, so mi pomagali, me usmerjali.
Organizirali ste tudi protestni shod v Ljubljani. Ste se tudi tukaj srečali z nasprotniki vaši akciji?
Ko smo organizirali protestni shod v Ljubljani, so nam pri birokraciji in postopkih do organizacije pomagali celo policisti in občinska uprava MO Ljubljana. Pri vsaki taki pozitivni zgodbi sem dobival več energije, ker sem videl, da se borim za pravo stvar, in še vedno trdim tako.
“Vsak dan so preživeli skupaj, se igrali, zabavali, hodili na mamin grob.”
Zakaj stari starši niso primerni za vzgojo vnukov? Ste kot sokrajani opazili kaj spornega pri odnosih?
Ni mi znano. Dedek je bil zaposlen kot varnostnik pri varnostnem podjetju Sintal za Koroško. Direktorico sem povprašal, kako se na delovnem mestu obnese, če imajo z njim kakšne težave. Mi namreč nismo imeli podatka. Odvrnila je, da je med najboljšimi varnostniki na Sintalu. Ko smo gledali, kako so stari starši pred odvzemom skrbela za vnuka, smo si rekli: »Sreča, da imata vnuka takšne stare starše.« Vsak dan so preživeli skupaj, se igrali, zabavali, hodili na mamin grob.
Zbiranje podpisov v podporo starim staršem je takrat podprlo mnogo Slovenjgradčanov. Ste bili zadovoljni z odzivom?
Zbiranje podpisov smo organizirali na treh javnih lokacijah v Slovenj Gradcu, eno so pa ljudje v Starem trgu samoiniciativno vzpostavili. V štirih urah smo na teh točkah zbrali več kot dva tisoč podpisov. Ni ga bilo človeka, ki podpore ne bi podpisal – levi, desni, mladi in stari. Podpise smo nesli v Ljubljano na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti; predsednica je Eva Irgl, ki nas je z veseljem sprejela.
Sprejela vas je tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Ali po vašem mnenju tudi ona nosi odgovornost za odvzem vnukov?
Kopač Mrakovi sem dejal, da ni prav, kar so storili in, da ima še možnost, da situacijo popravi in se izkaže kot dober človek. »A mislite, da imam jaz takšno moč?« me je vprašala. Če je nimate, pa ne vem kaj kot ministrica delate, sem ji odvrnil. Ne trdim, da je družina najbolj idealna, a kar smo mi v Pamečah videli, stojimo za tem, ker sta brez dvoma primerna vzgojitelja. Na tej točki se je akcija praktično končala – kaj več od pogovora z najvišjo osebo na socialnem področju v državi nismo mogli narediti.
“Ko je ministrica preživela interpelacijo, je bila za obstoječo oblast zgodba zaključena.”
Sledila je interpelacija Anje Kopač Mrak, ki je za las spodletela. Mislite, da je bil njen obstoj na ministrskem stolčku upravičen?
Ob pobiranju podpisov v podporo starim staršem je poslanec vladne SMC Ivan Škodnik iz Slovenj Gradca obljubil, da bo naredil vse, da otroke vrnejo starim staršem v Pameče, oddal je svoj podpis. Ko pa je prišlo do interpelacije, pa je Škodnik glasoval za obstoj ministrice. In ravno njegov glas je bil odločilen. Če bi stal za svojimi besedami in držal obljubo, ministrica ne bi dobila 46 glasov in ne bi preživela interpelacije. To je pač koristoljubje, drugače si ne znam razlagati. Ko je ministrica preživela interpelacijo, je bila za obstoječo oblast zgodba zaključena.
Je bila tudi za vašo civilno iniciativo borba na tej točki zaključena?
Nas so drugi poimenovali civilna iniciativa, boju sem se priključil kot krajan, kot predsednik vaške skupnosti Pameče – Troblje in kot dedek. Skrb za nepravilno odvzete otroke je bil glavni razlog moje priključitve k akciji. Tudi če bi se to zgodilo na drugem koncu Slovenije, bi se boril za pravico.
Kako ocenjujete razvoj oziroma napredek primera Koroška dečka od začetka do danes? Je vaša akcija pomagala obrniti primer v pravo smer?
Tu lahko pohvalim vse, ki smo sodelovali v tej zgodbi, nekaj smo le dosegli – v državnem zboru so spremenili zakon do te mere, da so stari starši prvi skrbniki otrok, ko jih odvzamejo staršem, ali, kot je bilo v tem primeru, če starši umrejo. Pred tem so bili v enakem položaju kot tuji rejniki. Upam, da se vsaj drugim ne bo več kaj podobnega zgodilo.
Kako zadeva stoji na Evropskem sodišču za človekove pravice?
Odvetnik starih staršev Velimir Cugmas trdi, da smo na ESČP zagotovo zmagovalci, da bo slovensko sodstvo deležno grozne klofute. Ampak to ne bo dovolj, po mojem mnenju bi moral za to nekdo v Sloveniji odgovarjati.
Jon Petek
