Tako kot na slovenski strani Koroške se tudi čez mejo srečujejo s problemom izseljevanja prebivalstva. Avstrijska Koroška se stara, če se bodo uresničile napovedi statističnega urada, bo v roku desetih let primanjkovalo 35 tisoč delovno aktivnih prebivalcev.
Avstrijski statistični urad je nedavno objavil podatke o številu prebivalcev v vseh zveznih deželah, pri čemer ugotavljajo, da se v vseh zveznih deželah število prebivalcev povečuje, izjema je le Koroška. Izseljevanje prebivalstva je eden ključnih demografskih problemov, s katerimi se regija srečuje, kar so izpostavili tudi poslanci v deželnem zboru.
Če se bo izseljevanje nadaljevalo s takšnim tempom, bo do leta 2040 na avstrijskem Koroškem kar 2,4 odstotka manj prebivalcev, se glasi napoved statističnega urada, prebivalstvo pa se hitro stara. Če bi se statistična napoved uresničila, bi na avstrijskem Koroškem že v naslednjih desetih letih primanjkovalo 35 tisoč delovno aktivnega prebivalstva oziroma delovne sile.
Tudi slovenska stran Koroške ima vedno manj prebivalcev
Z negativnim selitvenim prirastom se srečuje 11 od 12 koroških občin, samo Muta se lahko pohvali s pozitivnimi številkami. Podpovprečne plače, nezadostno število ustreznih delovnih mest in bližina Avstrije, kjer so življenjski pogoji boljši, so razlogi, ki v veliki meri odganjajo Korošce iz regije. Med razlogi za odseljevanje pa se skriva tudi stanovanjska stiska mladih družin, ki večkrat ostane neopažena in pozabljena, posledično pa za problematiko ni ustreznih rešitev.
Med prebivalci v starostni skupini od 25 do 64 let je le 22 odstotkov višješolsko ali visokošolsko izobraženih. Podatek Koroško uvršča med tri najslabše izobražene regije v Sloveniji. In če ob tem pogledamo še selitveni prirast, vidimo, da je tudi ta med tremi najbolj negativnimi med regijami. S takšnim odlivom prebivalstva oziroma begom možganov se je po ugotovitvah Mladinske iniciative za 3. razvojno os število prebivalcev na Koroškem v zadnjih 15 letih zmanjšalo za 3,8 odstotka, kar znaša četrt odstotka letno. Zaskrbljujoč je podatek, da se je v zadnjih 25 letih s Koroške odselilo kar 36,8 odstotka mladega prebivalstva.
Dolgoročno zmanjševanje in staranje prebivalstva (koroška demografska slika ima namreč obliko žare) je objektiven kazalnik nerazvitosti območja. Naj dodamo še zanimiv izračun Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki za današnje generacije sicer ni tako zaskrbljujoč – izračunali so, da bi se s takšnim tempom odseljevanja regija do leta 2417 popolnoma izpraznila.
