Da je hitra cesta ključnega pomena za razvoj Koroške je bilo v zadnjih letih povedano in zapisano že mnogokrat, izpostavljanje pomembnosti počasi postaja že brez učinka. Država je sicer že pokazala, da pomen ceste razume, a zdi se, da ji za realizacijo manjka volje. K temu, da so koroško hitro cesto v Ljubljani v zadnjih letih vzeli nekoliko bolj resno, je brez dvoma levji delež dodala Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, ki pristojne prepričuje, se z njimi prereka in pogaja že tri leta. S tem večkrat opravijo delo, ki bi ga sicer pripisali kakšnemu od ljudstva izbranemu političnemu veljaku. V intervjuju Andrej Grobelnik, eden izmed bolj aktivnih članov Mladinske iniciative za 3. razvojno os, komentira trenutno situacijo projekta koroške hitre ceste in kaj lahko Korošci pričakujemo v prihajajočih tednih, mesecih, letih.
Nedavno ste si z Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os ogledali delo na terenu bodoče koroške hitre ceste in opazili, da se nekaj vendarle premika v smeri gradnje. Zakaj ste se odpravili preverjat delo države?
V Mladinski iniciativi za 3. razvojno os Darsu ne verjamemo več na besedo, zato smo njihovo delo preverjali na lastne oči. Iskali smo natančno lokacijo viadukta Janina, enega izmed treh prvih viaduktov, ki se bo gradil na 3. razvojni osi. Ogledali smo si še situacijo na drugi strani, v Gaberkah pri Velenju in tudi tam se vidi, da se Dars malo bolj resno pripravlja na gradnjo. Pred kratkim so bili objavljeni tudi novi javni razpisi za sondiranje terena Slovenj Gradec – Dravograd, kar pa kaže na to, da se na tem odseku pripravlja sprejem DPN-ja.
Korošce so vladajoči v Ljubljani že velikokrat peljali na led, mnogo neizpolnjenih obljub je botrovalo k temu, da politikom enostavno ne verjamemo več na besedo. Lahko tokrat resnično verjamemo, da se bomo čez nekaj let vendarle zapeljali po težko pričakovani hitri cesti?
Sam ne bom verjel, dokler na terenu ne vidim delovnih strojev. Pa še takrat ni povsem rečeno, da bodo cesto zgradili. Korošci smo bili že tolikokrat izigrani, da povsem razumem skeptike, ki pravijo, da ceste nikoli ne bo. Tudi mene prizadene, ko na sestankih poslušamo ene in iste zgodbe o tem, kako se tega ne da narediti in kako onega ni mogoče storiti. Vedeti pa moramo, da se oblast menja vsaka štiri leta in s tem tudi prioritete; enim je cesta prioriteta, drugim ni, tretjim se zdi pomembna, a zanjo ne bi nič storili.
Gradnja v letu 2019 – da ali ne?
Sledimo cilju in vztrajamo pri tem, da se gradnja začne še letos. Razumljivi bomo le ob objektivnih razlogih za zamude. Če bomo že danes pristali na leto 2020 ali 2021 bomo cesto dobili leta 2050. In če bo potrebno zapreti ceste, da bodo vendarle razumeli naše zahteve, jih pač bomo. Radi bi presegli to apatijo, ki se je v zadnjih letih razširila na Koroškem. Tudi mi se bomo vozili po tej cesti, a pomembna je predvsem za generacije, ki prihajajo za nami. Tako velikega gradbenega projekta, kot je 3. razvojna os, na Koroškem še ni bilo, seveda pa to za sabo potegne tudi žrtve.
Ko ste ravno omenili proteste – za oviranjem prometa v Mislinji, kjer so se protestniki sprehajali čez cesto, ne stoji Mladinska iniciativa?
Ne, ob tem smo se kar malo začudili. So pa protest podprli nekateri naši člani in se pridružili aktivnostim. Kot kaže je bila organizacija spontana, ne vem pa zakaj so se odločili ovirati promet na Koroškem. V Mladinski iniciativi sicer imamo neke ukrepe in načrte državljanske pokorščine, ki jih izvajamo po vrsti in v .
Lahko bi rekli, da odkar deluje Mladinska iniciativa, so se na projektu 3. razvojne osi zgodili največji premiki.
To bi morala presoditi javnost. Politika se je v preteklih letih trudila za to cesto, vprašanje pa je, kakšna je bila volja, da se cesta vendarle zgradi. Konec koncev pa ni vsega kriva država, tudi na lokalnem nivoju so bili nekateri politiki tisti, ki so v celoti zavirali projekt.
Kako pa ocenjujete sodelovanje med iniciativo in koroško lokalno politiko? Vemo, da ste skupaj z Maticem Tasičem, ki predseduje odboru za izgradnjo hitre ceste, precej aktivni.
Mislim, da z lokalno politiko dobro sodelujemo, čeprav včasih pride tudi med nami do nesoglasij. Povsem razumljivo je, da je politika tu malo bolj previdna; župan si ne more privoščiti takšne retorike, kot si jo lahko mi, a ko bo treba stopiti na cesto, pričakujemo od županov, da bodo opravili svoje.
Dotakniva se še žrtev 3. razvojne osi. Brez podiranja objektov ceste torej ni možno zgraditi. V Šmartnem ob Paki je na trasi ceste 43 stanovanjskih objektov, nekaj jih je tudi v Velenju in Slovenj Gradcu. Lahko ljudje, ki se od svoje hiše ne bodo želeli ločiti, resno ogrozijo projekt?
Za spodnji del trase se izogibam komentarjev. Dodal bi samo, da mogoče premalo poudarjamo, kaj ta cesta pomeni za Koroško. Dejstvo je, da bodo ljudje izgubili hiše. Nedolgo nazaj smo v enem prispevku slišali gospoda Gregorja Ficka, ki je dejal, da so pri gradnji avtocestnega križa podrli več kot tisoč objektov in ne pozna niti enega primera, da bi prišlo do večjih sporov pri odškodninah. Na plečih lokalne oblasti je, kako svoje občane na to situacijo pripravi. Zdaj je cesta pred vrati in počasi postaja panika. Zanimivo, da Šmartno ob Paki, kjer bo podrtih največ hiš, ni podalo ustavne pritožbe. To sta storili občini Polzela, po ozemlju katere bo potekalo le 400 metrov ceste, in Braslovče, katere argument je, da cesta preseka občino na pol. Sprašujem se, katera cesta pa ne preseka občine na pol?
Državni prostorski načrt trase med Šentrupertom in Velenjem je trenutno v rokah ustavnega sodišča. Če sodišče odloči v prid Polzeli in Braslovčam, lahko pade tudi celoten DPN, ministrstvo pa alternativnih rešitev za tak primer ne išče. Se lahko tukaj zaustavi celoten projekt?
Povedano nam je bilo, da ministrstvo ne išče alternativ in nima plana B. Razumemo ministrstvo za okolje in prostor, da vztraja pri tem, kajti trdijo, da so storili prav. Dejstvo pa je, da zakonodaja vmes trikrat spremenila. Poleg tega študija variante F6 nikoli ni bila v celoti opravljena, a tudi tam bi trasa potekala čez kvalitetna zemljišča, prav tako bi morali podirati objekte.
Kakšna pa je situacija na trasi med Ravnami na Koroškem in Prevaljami? O samem poteku te trase se je že debatiralo, pred leti je bila celo že izrisana in sicer preko ravenske obrtne cone, ki pa je danes povsem zazidana z gospodarskimi objekti. Kako se lahko cesta umesti v to gosto poseljeno območje?
Od Raven do Prevalj je v načrtu dvopasovnica in ne štiripasovnica, potekala pa naj bi severno od obrtne cone in sicer skozi tunel. Vedeti moramo, da imamo na Ravnah in na Prevaljah že sedaj pogoj za hitro cesto, saj dnevno občini prevozi več kot 15 tisoč avtomobilov. A danes govoriti o tem je še malce prezgodaj – glede na časovnico bo moralo preteči še veliko vode, da bomo lahko govorili o povezavi med Prevaljami in Ravnami.
Jon Petek
