V zadnjem letu smo bili ponovno priča rasti turističnih nočitev na Koroškem, velik napredek so beležili v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Čeprav je odmaknjena in osamljena regija daleč od primerljivosti s preostalimi slovenskimi turističnimi kraji, se področje turizma na račun bogatih možnosti za športno aktivnost počasi, a vztrajno prebuja.
V Slovenj Gradcu je bilo lansko leto, v primerjavi z letom 2016, rekordno. Beležili so kar 32 tisoč turističnih nočitev, kar je 22-odstotna rast. Najbolj pestro v Slovenj Gradcu je sicer poleti, kot poroča STA; namreč v mesecu avgustu v največjem koroškem mestu ni bilo mogoče dobiti prostega ležišča. Tako kot večinoma na Koroškem, je v Slovenj Gradcu največ nočitev zaradi športnih aktivnosti – športne priprave, tekmovanja, športni kampi, šole v naravi … Prav tako se zaradi športnega turizma počasi prebujajo Ravne na Koroškem. V minulem letu so prav zaradi številnih šol v naravi in športnih taborov v ravenskem Punklu zabeležili približno 50-odstotno rast turističnih nočitev. »Z vsemi novostmi, ki jih uvajamo v športnem parku in na področju kulture ter zabavnih vsebin, spodbujamo, da k nam prihajajo vedno novi gostje, in s tem živi tudi hostel,« je v pogovoru o razvoju ravenskega športa in turizma dejal direktor Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Aleš Logar.
Včasih smučarska destinacija, danes prevladujeta kolesarstvo in pohodništvo
Turistična ponudba v Mežiški dolini je danes daleč od tega, kar je nekdaj bila. Kjer je včasih stalo mogočno zdravilišče z izvirom ene najbolj cenjenih mineralnih voda v Avstro-Ogrski, je danes žalostna razvalina, ki ob neuspelih občinskih poskusih prodaje iz dneva v dan bolj propada. Tudi v Mežici je bila turistična ponudba precej bolj pestra. Mežiški hotel, kjer so spali gostje iz celotne nekdanje skupne države pa tudi iz drugih evropskih držav, je svoja vrata zaprl, ko je Mežica izgubila veliko turistično vrednost in veliko turistov – ko je propadlo mežiško smučišče. Na mežiškem smučišču, po mežiško poimenovanem »frata«, so včasih potekale celo FIS-tekme, vendar zaradi vedno bolj toplega in nižinskim smučiščem neprijaznega ozračja je propadla tudi mežiška smučarija. Tudi ravensko smučišče Ošven je za smučarje nedavno zaprlo svoje strmine, sedežnico pa so preselili nekaj kilometrov čez mejo, na avstrijsko stran Pece.
Danes na tem območju prevladujejo predvsem turistične kmetije, turisti pa v Mežiški dolini prespijo predvsem zaradi športnih aktivnosti – pohodništva in gorskega kolesarjenja. Slednja panoga se z možnostmi, ki jih koroška narava ponuja, zelo hitro prebuja, prav tako k temu močno prispeva vsakoletno večdnevno mednarodno enduro tekmovanje z naslovom Black Hole Bike Fest. Kot je znano že od lanskega poletja, bo letošnji gorsko kolesarski festival del svetovne enduro serije, kar po pričakovanjih organizatorjev pomeni okoli 450 tekmovalcev in približno enkrat toliko spremljevalcev. Mežiška dolina bo v poletnem kolesarskem tednu nabita s turisti.
Dravska dolina čaka na priložnost
Tudi v Dravski dolini ni nič kaj manj klavrno kot v Mežiški. Turistični ponudniki in občine v dolini čakajo na dvoje: končan projekt izgradnje dravske kolesarske poti, ki bo potekala po celotnem območju Zgornje Dravske doline in bo povezala Avstrijo s Spodnjo Dravsko dolino, ter spremembo uredbe o plovnosti Drave – trenutno največja reka na Koroškem ne dopušča, da bi se po njej vozili s čolni na motorni pogon. Dravograjčani in Radeljčani ne morejo sprejeti občinskega odloka o plovnosti reke Drave, dokler tega s posebno uredbo ne uredi država. Ministrstvo bi moralo izpolniti list papirja, a tega ne stori že desetletje. Drava tako ostaja osamljena turistična priložnost Koroške.
JP
