V desetletjih dolgih bojih za pravice in enakopravnost slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem še vedno ni dosegla želenega cilja. Še vedno se srečujejo z neodobravanjem glede dvojezičnosti, predvsem glede dvojezičnih tabel, jezik manjšine pa je glavni faktor obstoja le-te. V Žitari vasi so zavrnili voljo ljudstva, dvojezične table v kraju Sele ne bodo postavili.
V Žitari vasi zavrnili dvojezični napis
Eden izmed primerov dvojezične problematike avstrijske Koroške se je razpletel ravno te dni, vendar žalostno za slovensko manjšino. Pred skoraj štirimi leti je večina prebivalcev, več kot 100 od skupno 180, kraja Sele v občini Žitara vas, izrazila željo po pridobitvi nove dvojezične krajevne table, saj niso imeli niti enojezične. V letu 2015 so končno bili uslišani in dobili tablo. A z enojezičnim nemškim napisom, čeprav je več kot polovica tamkajšnjih prebivalcev želela dvojezičen napis.
Letošnjega junija sta člana slovenske deželne stranke Enotna lista Mihi Kampusch in Andrej Hren v občinski svet vložila predlog postavitve dodatnih dvojezičnih napisov. O tem je ta teden končno odločal občinski svet, ki pa predlogu dveh mandatarjev Enotne liste in večine tamkajšnjih prebivalcev ni bil naklonjen. Večina predloga ni podprla, le pet od skupno 19 občinskih odbornikov je bilo naklonjeno dvojezičnosti in uporabi slovenskega jezika na krajevnih tablah kraja Sele. Večina nasprotujočih odbornikov so člani stranke SPÖ (Socialdemokratska stranka Avstrije), člani te stranke pa so že v preteklosti kazali nenaklonjenost slovenskemu jeziku v avstrijskem prostoru.
Diskriminatorni pojavi tudi drugod po Koroškem
Kar dva desetletja dolga tema spora v občini Šentjakob je bila zaključena prav letos. Odborniki Regionalne liste Šentjakob so se skozi vsa ta leta zavzemali za novo poimenovanje cest tako, da bi odražale dvojezičnost kraja, občinski odbor pa je to večkrat odklonil. Župan je razpravo večkrat umaknil z dnevnega reda, saj bi lahko nepremišljene odločitve odbora kršile zakon o narodnih skupnostih in celo državno pogodbo. Po več kot 20. letih so letos poleti zaključili pogajanja po principu »volk sit in koza cela«. V zaselkih občine ne poimenujejo cest, ostale so le hišne številke, tamkajšnji prebivalci pa se lahko za dvojezičen naslov odločijo povsem poljubno. Prišli so torej do kompromisa, ki ne priviligira ne enih ne drugih.
V deželni ustavi ni slovenskega jezika
V deželni ustavi nekdaj slovenske dežele, kjer še danes živi ogromno Slovencev, prav tako se tja zaradi takšnih in drugačnih razlogov preseljujejo, ni omenjene glavnega faktorja identitete vsakega naroda. Po umiku lastnega predloga ljudske stranke o novem osnutku deželne vlade se je začela prava koroška »vojna« za temeljne pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Končala se je z dogovorom, da bo v ustavi prvič v zgodovini omenjena slovenska manjšina, ne pa tudi jezik. Ob tem so mnogi Slovenci izražali zadovoljstvo, saj v prvotnem predlogu ni bilo ne duha ne sluha o Slovencih ali slovenskemu jeziku, čeprav je bila včasih avstrijska Koroška skoraj v celoti slovenska. Ampak problematika se ne konča in ni rešena pri ustavni omembi obstoja Slovencev na avstrijskih tleh, saj je glavni faktor obstoja manjšine ravno manjšinski jezik.
