V Dvorcu Radlje ob Dravi je v sredo, 11. novembra 2026, potekala delavnica »Vizija prometne povezanosti Koroške s sosednjimi regijami«, namenjena razpravi o prihodnjih prometnih potrebah Koroške ter možnostih za bolj usklajeno načrtovanje naložb na področju mobilnosti.
Prometna povezanost namreč ni zgolj vprašanje cest, železnic, avtobusnih povezav ali kolesarske infrastrukture, temveč pomembno vpliva na dostopnost regije, kakovost življenja prebivalcev ter razvoj gospodarstva, turizma in lokalnih skupnosti. Za Koroško, ki je tesno vpeta v prostor Podravja, Savinjske regije in avstrijske Koroške, je zato še posebej pomembno, da se prihodnje prometne povezave načrtujejo celovito, čez občinske in regionalne meje ter z dolgoročnim pogledom.
Dogodek je odprl prostor za izmenjavo pogledov o prihodnjih potrebah in priložnostih ter predvsem o tem, kako prometne in mobilnostne naložbe načrtovati bolj povezano, usklajeno in strateško.
Uvodoma sta navzoče pozdravila župan Občine Radlje ob Dravi, dr. Alan Bukovnik, ter direktor RRA Koroška, Uroš Rozman.
Sledila je predstavitev osnutka Regionalnega prostorskega plana za Koroško, ki jo je izvedla Mateja Bratuša, strokovna sodelavka RRA Koroška na projektu. Regionalni prostorski plan Koroške pomemben poudarek namenja prometni povezanosti regije – tako znotraj Koroške kot tudi s sosednjima Savinjsko in Podravsko regijo ter z Avstrijo. Med ključnimi vsebinami so razvoj 3. razvojne osi sever, umestitev nove in nadgradnja obstoječe železniške povezave, izboljšanje cestnih povezav v Dravski dolini ter nadaljnji razvoj kolesarskega omrežja.
Mateja Bratuša je poudarila: »Posebna pozornost je namenjena trajnostni mobilnosti in povezovanju različnih oblik prevoza. Dravograd in Slovenj Gradec se razvijata kot pomembni multimodalni točki, kjer se bodo povezovali železniški in avtobusni promet, kolesarske povezave, P+R, peš dostopi ter druge oblike mobilnosti. Pomemben del načrtovanja predstavljajo tudi povezave do gospodarskih in turističnih območij ter odmaknjenega podeželja, kjer RPP predvideva prilagojene oblike mobilnosti, kot so prevozi na klic. Cilj je, da prometnih povezav ne obravnavamo ločeno, temveč jih povežemo v učinkovit sistem, ki bo podpiral razvoj gospodarstva, turizma in kakovost življenja prebivalcev.«
Sledila je razprava na okrogli mizi, ki so jo sooblikovali naslednji sogovorniki: dr. Samo Peter Medved, tehnični direktor Štajerski inženiring d.o.o., Leon Kobetič, direktor Locus d.o.o., Dejan Haberman, vodja projekta Fura Radlje, JP KIČ d.o.o., Lara Piko, Geopark Karavanke ter Mateja Krampač, RRA Podravje – Maribor. Moderiral jo je direktor RRA Koroška, Uroš Rozman.
Končni sklep le-te je bil, da je ključ v sodelovanju in povezanosti, ker smo le tako bolj slišani in videni ter, da potrebujemo več iniciativ za novo prometno infrastrukturo in manj proti.
Izjava direktorja RRA Koroška, d.o.o., Uroša Rozmana: “Koroška je ponovno pokazala, da znamo biti ambiciozni, ko načrtujemo regijsko in medregijsko prometno infrastrukturo. Tretja razvoja os ne sme zmanjšati ambicij Koroške na drugih mobilnostih področjih, saj si zaslužimo najmanj enak standard, kot v preostalem delu Slovenije in v sosednji Avstriji.”
Izjava podžupana MO Slovenj Gradec dr. Petra Pungartnika: »Najprej iskrene čestitke za organizacijo današnjega dogodka. Spodbudno je, da smo na Koroškem presegli lokalno omejenost in da vse bolj razmišljamo ter delujemo povezano. Prav takšni dogodki so odličen primer sodelovanja in dokaz, da gre Koroška na tem področju korak naprej. Za majhno regijo, kot je naša, je povezanost izjemnega pomena in prav v njej je tudi naša največja moč. Ko govorimo o 3. razvojni osi, zato ne smemo govoriti zgolj o cesti, temveč širše – tudi o železnici, gospodarstvu in razvoju industrije. Na Koroškem že imamo dobre primere dobre prakse, eden od njih je tudi danes predstavljeni projekt FURA Radlje, hkrati pa ostajajo številni izzivi – od umeščanja železniške in cestne infrastrukture do dolgoročnega načrtovanja industrijskih con. Pri teh vprašanjih bo ključna enotnost lokalnih skupnosti in prebivalcev Koroške ter ustrezna podpora države.«
Dogodek je potrdil, da prihodnosti prometne povezanosti Koroške ni mogoče načrtovati parcialno. Potrebni so skupna vizija, usklajevanje med občinami in regijami ter jasno zastopanje razvojnih interesov Koroške na državni in čezmejni ravni.
Udeleženci so se strinjali, da mora Koroška tudi v prihodnje ambiciozno razvijati vse oblike mobilnosti – od cestne in železniške infrastrukture do javnega potniškega prometa, kolesarskih povezav in prilagojenih oblik prevoza. Pri tem bo ključno, da regija pri pomembnih razvojnih projektih nastopa povezano in enotno.
Prav sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, razvojnimi institucijami, gospodarstvom in državo je namreč osnova za prometni sistem, ki bo Koroško bolje povezal navznoter in navzven ter hkrati ustvarjal boljše pogoje za življenje, delo, razvoj gospodarstva in turizma.
Anja Vajde
Vodja za odnose z javnostmi
