Za varen obisk gora poleti – še toliko bolj, če se odpravimo v hribe z otroki – potrebujemo skupek znanj, od izbire primernega cilja in načrtovanja poti do poznavanja opreme, nevarnosti, vremenoslovja, orientacije in prve pomoči. Obisk gora moramo prilagoditi sposobnostim otrok, dolžino ture njihovi starosti. Naj velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega, je na novinarski konferenci pred začetkom poletne planinske sezone 3. junija v Planinskem domu na Uštah – Žerenku poudarila Planinska zveza Slovenije, v katero je včlanjenih več kot 20 tisoč mladih planincev. Letos praznuje 70 let organiziranega dela z mladimi, že več kot desetletje pa družine vabi k obisku družinam prijaznih planinskih koč. Staršem bo v dragoceno pomoč tudi nov priročnik za družinsko planinstvo Urške Petek Majhni koraki, veliki vrhovi, strokoven, življenjski in praktičen priročnik za starše in otroke od zibke do mladostništva.
Ko se odpravimo v hribe z otroki, mora biti varnost na prvem mestu. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je letno okrog 50 poškodovanih otrok, udeleženih v nesrečah v gorah in na težko dostopnih terenih, zato je predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, tudi inštruktor planinske vzgoje in oče štirih otrok, poudaril: “Številnim nesrečam v gorah botrujejo prevelike ambicije staršev, ki se ne zavedajo, da morajo planinske cilje prilagoditi otrokom. Planinske cilje prilagodimo sposobnostim otrok, dolžino ture njihovi starosti. Naj velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega, od nižjega do višjega.” GRZS je v zadnjem petnajstletnem obdobju zabeležila le 14 intervencij v okviru izletov planinskih društev, manj kot eno nesrečo letno – na organiziranih turah planinskih društev na srečo za zdaj praktično ni nesreč. Zato velja povabilo mladim planincem v planinske krožke in mladinske odseke.
“Več kot 20.000 mladih planincev od predšolskih otrok do starosti 26 let predstavlja skoraj tretjino članov Planinske zveze Slovenije. Za delo z mladimi izvrstno skrbi Mladinska komisija PZS in narediti moramo vse, da se to nadaljuje, da podpremo delo z mladimi v planinstvu in mlade zadržimo med nami. Mladinska komisija je bila vedno tudi valilnica kadrov za poznejše odgovorne naloge in funkcije v društvih in na PZS. Prav tako je pomembno delo z mladimi znotraj naših osnovnih celic – družin, med prijatelji, v šolah. Privzgojiti odnos do gora, do hoje v gore in do pripadnosti do PZS je ključna naloga,” je o pomenu mladih v planinski organizaciji in vlogi PZS povedal predsednik Šolar.
Da bi s pomočjo otrokom prijazne in prilagojene ponudbe na planinske koče privabili čim več družin, planinska zveza že od leta 2013 podeljuje certifikat družinam prijazna planinska koča, ki ga ima trenutno skoraj tretjina, 45 planinskih koč po vsej Sloveniji. Te koče imajo otrokom prilagojeno opremo, torej otroške stolčke, podstavke, varovala, previjalno mizo, kotiček z igrali … in prilagojene otroške porcije. Lega koče omogoča družinam sorazmerno lahek dostop, planinske poti so primerno urejene, prav tako parkirišča na izhodiščih, tudi okolica koče je primerna in varna za nemoteno aktivnost otrok in družine.
Za mlade in tudi starejše planince bo pestro na dnevu slovenskih planincev 2026, ki 13. junija vabi na Pohorje. Planinska zveza in Planinsko društvo Ruše, ki letos praznuje 125 let, pripravljata celodnevno dogajanje pri Ruški koči na Arehu, doživetja za mlade planince, družine in odrasle, vodene planinske in turnokolesarske izlete, športno plezanje, predstavitev dela markacistov in gorskih reševalcev in še marsikaj zanimivega.
Mladinska PZS skupaj z mladinskimi odseki, ki delujejo v okviru planinskih društev, že 70 let skrbi za popularizacijo in kakovost planinstva, spodbuja mladinsko organiziranost in mladinsko delo ter usposablja strokovne kadre, ki delajo z mladimi. “Mladinska komisija PZS letos praznuje 70 let delovanja. V tem času je zrasla v eno največjih in najbolj razvejanih mladinskih prostovoljskih mrež v Sloveniji, ki danes povezuje več kot 80 mladinskih odsekov po vsej državi. Njeno delovanje temelji na predanosti številnih mentorjev planinskih skupin, mladinskih voditeljev, vodnikov in drugih prostovoljcev, ki mladim omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa v naravi ter jim približujejo vrednote planinstva, odgovornosti, sodelovanja in prostovoljstva,” je osvetlila načelnica Mladinske komisije PZS Ana Skledar, tudi prostovoljna vodnica PZS.
“V sedmih desetletjih je skozi programe Mladinske komisije zraslo več generacij mladih planincev, številni med njimi pa danes sami soustvarjajo planinsko organizacijo in prenašajo znanje na mlajše. V 25 letih, za kolikor imamo podatke, je šlo med mlade planince več kot 315 tisoč izvodov dnevnikov, kar je dodaten dokaz velikega zanimanja za planinstvo med najmlajšimi in da je zbiranje žigov dobra motivacija zanje,” je še povedala Skledar. Jubilejno leto bodo zaznamovali z več dogodki, vrhunec praznovanja pa bo Gojzerfest, ki bo 19. septembra v ljubljanskem Tivoliju združil mlade planince, prostovoljce in pokazal, v čem je pomen mladinskega planinstva. Z otroki v gore bo tudi tema meseca junijskega Planinskega vestnika.
Napotki za varnejši poletni obisk gora z otroki
- Skrbno načrtujmo pot. Redno preverjamo pripravljenost, opremo, načrt poti in vremensko napoved, vključno z alternativami za spremembo izleta.
- V gore se odpravimo z nahrbtnikom z nujno planinsko opremo. Otroci naj nosijo svoj nahrbtnik z osnovno opremo – da jih navajamo, da se v gore hodi z nahrbtnikom.
- Obujmo kakovostne lahke planinske čevlje, visoke ali polvisoke, sploh za noge, nevajene hoje po planinski poti. Ne pozabimo na zaščito pred klopi, soncem in dežjem ter topla oblačila, saj se tudi poleti lahko hitro ohladi. Sicer pa naj otroci med hojo ne bodo oblečeni preveč, ampak temperaturam primerno.
- Obisk gora prilagodimo sposobnostim otrok, dolžino ture njihovi starosti. Naj velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega, od nižjega do višjega.
- Postavimo si realne cilje in omejitve: določimo časovne okvire, točke za postanek in kdaj se vrniti.
- Poskrbimo, da otroci zaužijejo dovolj tekočine in energije – z osvežilno pijačo (ne gazirano), energetsko bogato malico in priboljški. Okusno hrano in pijačo dobimo tudi v planinski koči. Družinam prijaznih planinskih koč je 45 po vsej Sloveniji. V njih ali na vrhovih lahko otroci tudi odtisnejo žig v planinski dnevnik.
- Aktivno spremljamo stanje mladih sopotnikov: budnost, počutje, razpoloženje in hidracijo. Priporočljiva je prozorna steklenica za pijačo, da imajo otroci nadzor nad razpoložljivo tekočino.
- V gore se odpravimo zgodaj, da se izognemo poletni vročini in popoldanskim nevihtam, ki jih spremljajo strele.
- Zaupamo svojim občutkom: če se počutimo negotovi ali utrujeni, odpovemo ali zamaknemo izvedbo izleta. Če izgubimo markacije, se vrnemo po isti poti nazaj.
- Pri prečenju planinskih pašnikov, upoštevajmo življenjski prostor živali, ki se tam pasejo. Opazujmo jih od daleč. Če imamo s seboj psa, ga privežemo na povodec.
- Izogibamo se tveganjem zaradi tekmovalnosti ali pritiskov drugih: odločimo se po svoje in zavrnimo tveganje. Spodbujamo odprto komunikacijo.
Planinska zveza Slovenije
