‘Koroško nosim v srcu’

Jevtić: V otroštvu sem od osmega do štirinajstega leta trenirala karate. Potem sem začela trenirati istočasno košarko, ker so me prosili, da bi igrala tudi košarko. Nogomet sem začela igrati v rodnem mestu Zvornik. Enkrat so prišli iz Vranja v Zvornik gledat fante, opazili pa so mene, ko sem igrala mali nogomet z upravo FK Drina. Nato sem igrala še v Novem Sadu, Nišu in Požarevcu, ker sem se vpisala na fakulteto v Beogradu in je bilo to najbližje. Takrat sem dobila ponudbo na priprave reprezentance Jugoslavije. Kasneje sem dobila ponudbo, da igram za reprezentanco Bosne in Hercegovine in sem privolila. Rojena sem namreč v BIH-u.

Jevtić: Z reprezentanco smo igrali v Sloveniji, kjer so me opazili, začela sem dobivati ponudbe. Sprejela sem tisto iz Pomurja. To je spoštovanja vreden klub, tja sem prišla največ zaradi športnega direktorja kluba Štefana Kozica. To je bilo leta 2004. Od prvega do zadnjega dneva so bili profesionalni in sem se počutila kot doma in se jim od srca zahvaljujem.

Jevtić: Leta 2007 sem prišla v Slovenj Gradec. Imeli smo zelo dobro ekipo pod vodstvom Mirka Zupančiča, bili smo kot družina. Pred prihodom v Fužinar sem igrala še za Rudar. Imela sem hujšo poškodbo, dobila sem ponudbo iz Fužinarja, da kot trenerka prevzamem U17 ter člansko ekipo.

Jevtić: Ja, malo sem še igrala, ko je bilo potrebno, bila sem tako trenerka kot igralka. To je zelo težko, ne priporočam.

E-Koroška: Kako se spomniš tistih časov na Koroškem?Jevtić: Koroška mi vedno bo v lepem spominu. Na Koroškem so srčni ljudje, prijazni in pripravljeni pomagati. Koroško nosim v srcu.

E-Koroška: Sedaj je center ženskega koroškega nogometa na Radljah. Ali morda spremljaš njihove ekipe?

Jevtić: Na žalost sem skoraj povsem ven iz nogometa. Ampak moje mišljenje je, da mora biti center ženskega koroškega nogometa v Slovenj Gradcu!

E-Koroška: Kaj na splošno misliš o ženskem nogometu v Sloveniji?

Jevtić: Ko sem nehala igrati, sem še spremljala in lahko povem, da je ženski nogomet sel navzdol od takrat, ko sem jaz prišla v Slovenijo. Slovenija ima zelo dobre posameznice. Npr. Lara Prašnikar, drugače pa je meni najboljša in najlepše igra Mateja Zver, užitek mi jo je gledati.

E-Koroška: Si še nogometno aktivna?

Jevtić: Nisem več aktivna v nogometu, ampak to se lahko to spremeni, nikoli ne veš, kaj prinese prihodnost!

E-Koroška: Kje sedaj živiš, kaj počneš?

Jevtić: Zdaj živim v Kranju, delam v eni firmi in imam še dodatno svoj popoldanski sp. Delam kot glavna kuharica za poroke in sem vodja kuhinje na Krvavcu! Dela je ogromno in nimam skoraj nič prostega čas. Lahko samo dodam, da mi je bilo prelepo igrati v vseh klubih v Prekmurju, Slovenj Gradcu, Rudarju in Fužinarju. Zelo sem hvaležna vsem. Poudariti moram, da je bil Rudar ena prelepa izkušnja in prelep del življenja, ob tem bi se zahvalila trenerju Dušanu Uršniku, ki je bil kot človek izjemen in ko trener meni osebno najbolj ustrezal.