Da se varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem odlikujejo po izjemni ustvarjalnosti in številnih ročnih spretnostih, je Koroščem že dobro znano, slednje pa so varovanci še dodatno potrdili s sodelovanjem v projektu »Vključujemo in aktiviramo«, rezultat katerega je zbornik, zbirka leposlovnih besedil in likovnih umetnin z naslovom »Človeško srce čudna je stvar«. Štiri leta trajajoči projekt, ki ima za sabo prvo leto uspešne izvedbe, sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, nastali zbornik pa je založila in izdala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, direktor katere je Aleš Novak. Projekt je pripravil ter idejno in vsebinsko zasnoval Korošec in zaposleni na Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (JAK) Miha Marinč, ki tudi skrbi za njegovo izvedbo. Kot je v spremni besedi v zborniku zapisala urednica zbornika in ena od dveh koordinatork projekta Zarika Snoj Verbovšek, so glavni nameni projekta opolnomočenje štirih ranljivih skupin za približevanje trgu dela, razvijanje ustvarjalnosti, osebnega razvoja in vključenost v družbo, v katerega pa so poleg oseb z motnjami v duševnem zdravju, zapornikov v fazi odpusta in oseb, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog, vključene tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.
O Prešernu malo drugače
Usposabljanja so v letu 2016 izvajali slovenski pisatelji, pesniki in ilustratorji, ustvarjalno zgodbo pa sta skupaj z varovanci CUDV Črna na Koroškem pisala in slikala risar stripov in ilustrator, Korošec Ciril Horjak, ter pisateljica in pesnica Aksinja Kermauner. Kot področje ustvarjanja sta izbrala slovensko literaturo; ob razmisleku o temeljnih kanonskih delih slovenstva se jima je sam od sebe ponudil France Prešeren, in tako so varovanci CUDV Črna na Koroškem pod njunim mentorstvom in hkrati s svojim znanjem, neomajno domišljijo, ustvarjalno vnemo in iskreno predanostjo izdelali prave literarne, likovne in gledališke umetnine. K sodelovanju so povabili tudi nekaj gostov, od pesnikov, pisateljev, glasbenikov, igralcev, kiparjev in lutkarjev, ki so jim na najrazličnejše načine popestrili spoznavanje velikana slovenske literature. Igralec Pavle Ravnohrib je poskrbel za živo recitacijo Turjaške Rozamunde in Povodnega moža, ki je varovance navdihnila k zabavni dramatizaciji, ob ogledu filma o Prešernu »Pesnikov portret z dvojnikom«, ki ga je s pripovedovanjem o nepozabnih in zabavnih dogodkih s snemanja popestril tudi Pavle, ki je nastopil v vlogi Prešerna, pa so si o pesniku pridobili mnogo znanja, ki so ga strnili v kviz, ki so ga predstavili na prireditvi ob zaključku projekta, ki je potekala decembra v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu. Z lutkarico Renato Kalemba in kiparjem Primožem Seliškarjem so se naučili izdelovati senčne lutke, s katerimi so odigrali prizore iz Povodnega moža, pri čemer pa so se varovanci seznani tudi z delovanjem gledališča in strokovno gledališko terminologijo. Za obilico smeha ob spoznavanju Prešerna sta poskrbela Boštjan Gorenc – Pižama in Andrej Rozman – Roza, ob vsem tem dogajanju pa so ves čas nastajale unikatne likovne upodobitve in literarni utrinki varovancev, ki so se preizkusili tudi v tiskanju – sami so namreč natisnili Prešernovo Zdravljico, jo zapečatili in uokvirili za spomin. S Cirilom Horjakom so upodabljali številne like in utrinke iz Prešernovih pesmi, še posebno veliko truda pa so vložili v izdelavo srednjeveških inicialk, ki so zahtevale veliko mero natančnosti in zbranosti. Ciril je, kot je zapisal v spremni besedi v zborniku, vodil izjemno motivirano, zagnano in navdušeno skupino, tako da je bil odličen rezultat vsekakor zagotovljen.
»Človeško srce čudna je stvar«
Poleg poglobljenega in interaktivnega spoznavanja Prešerna so varovanci ustvarjali tudi na osnovi drugih literarnih tem, in tako so nastali številne igrive, duhovite, zaljubljene, nagajive, melanholične pesmi in vtisi iz narave, vsi prisrčni in iskreni. Poleg pesmi so plod ustvarjanja tudi drobne zgodbe, basni, pripetljaji, pravljice, polne neomajnega upanja in vere v dobro, ter razmišljanja o sanjah, neizpolnjenih željah, ljubezni in življenju.
Da so se imeli zares fino, kot so v pesmi »Naša pesem« zapisali ustvarjalni in zagnani črnjanski varovanci, ni dvoma, in da njihova domišljija ne pozna meja, prav tako ne. Drobec njihovih navdihujočih idej je ovekovečen v zborniku, naslov katerega si je koordinatorka izposodila iz globoke pesmi varovanke CUDV Črna na Koroškem Nevenke Kos, ki zapiše, da »Človeško srce čudna je stvar, vidi vse tisto, za kar večini ni mar.« In ne le, da smo pod kožo vsi krvavi, ampak pod svojim zunanjim obličjem vsi nosimo to čudno srce, ki, kot zapiše Nevenka, ve med drugim tudi to, da mostove gradijo nasmehi in objemi, na kar dandanes še premnogokrat pozabimo.
N.P.
