V Koprivni nad Črno na Koroškem, v neposredni bližini planinske postojanke pri kmetiji Kumer, stoji velika karavla nekdanje JLA. Po osamosvojitvi si je to zgradbo prisvojila slovenska obveščevalna služba, najprej imenovana VIS, to je Varnostno-informativna služba, za tem pa Slovenska obveščevalno-varnostna služba, ki je znana pod imenom Sova. Vendar domačini najrajši rečejo, da so v ta objekt zahajali »udbovci«.
Center za izobraževanje s fitnesom in savno?
Ta karavla je bila ena od zadnjih, mogoče celo zadnja, ki jo je JLA postavila na jugoslovanski meji. Zgrajena je bila leta 1987 in je bila domala povsem nova, ko so po porazu JLA in osamosvojitviji Slovenije te nepremičnine prešle v roke slovenske države. Mnoge razpadajoče karavle po Sloveniji je država prepustila občinam v upravljanje, da so z njimi imele stroške, najboljše si je zadržala zase, med najboljšimi pa si je najlepšo izbrala slovenska tajna služba. Zakaj so obveščevalci potrebovali ta objekt, je znan: sicer je bil to formalno nekakšen center za izobraževanje, v resnici pa počitniška rezidenca za poceni oddih za privilegirano skupnost. Ljudski glas jih je poimenoval »udbovci«, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je bilo dolga leta po osamosvojitvi v Sovi zaposlenih še veliko agentov, ki so svojo kariero začeli v jugoslovanski Službi državne varnosti oziroma Udbi, nemara pa bi se v Sovi še danes našel kakšen. Obveščevalci so si v tej nekdanji karavli uredili tudi savno, fitnes in vse preostalo, kar je potrebno za prijeten oddih na več kot 1000 metrih nadmorske višine.
Razpadajoča »udbovska« rezidenca
Sova si je za svojo počitniško rezidenco torej izbrala najnovejši objekt nekdanje JLA v idiličnem koroškem kotu s pogledom na Raduho, avstrijsko stran Pece z najvišjim vrhom Bistriška špica, nekaj sto metrov od objekta pa je tudi znamenita cerkev sv. Ane. Toda že kar nekaj let gospode iz Ljubljane na Koroško ni več, objekt pa nezadržno propada. To je še en klavrni spomenik negospodarnosti in razsipnosti države, ki pušča v propad svojo lastnino, namesto da bi jo ponudila v upravljanje tistim, ki to zmorejo, znajo in si želijo. Mimogrede, da je JLA postavila ta objekt, je kmetu Kumru na silo odvzela hektar kmetije nad domačijo, in to kljub temu da se je gospodar temu upiral, kolikor se je le dalo. Sredi osemdesetih let, ko so Kumrovo zemljo nacionalizirali, je gospodar na glas opozarjal, da je ta objekt nesmiselno graditi, ker bosta Jugoslavija in JLA itak razpadli. In kako prav je imel.
Na steni objekta je ostala tudi varnostna kamera. Mogoče sedaj snema zgodbo razpadajoče počitniške rezidence Slovenske obveščevalno-varnostne službe, ki včasih s svojo dejavnostjo in številnimi aferami tudi sama spominja na razpadajočo organizacijo.
JP
