Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan si je včeraj, 25. 7. 2023, v spremstvu mag. Neže Kodre, direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV), vodje sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor Ervinom Vivodo, vodje sektorja območja Soče na DRSV mag. Mateje Klaneček, vodje sektorja območja Savinja na DRSV Nataša Kovač, županje Črne na Koroškem mag. Romane Lesjak ter županov Slovenj Gradca Tilna Kluglerja in Vojnika Branka Petreta, včeraj ogledal posledice neurij v Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu in Vojniku.
Ob razglašenem oranžnem alarmu je DRSV nemudoma aktiviral pristojne rečne nadzorne službe koncesionarjev, ki je ves čas dogajanja na terenu.
Minister Brežan je v Črni na Koroškem povedal: »Lansko poletje smo se soočili z res hudo sušo, katere posledica katere so bili požari na Krasu. Letos imamo ponovno ekstremne vremenske dogodke, poplave z ujmami. Kot vse kaže, bo to stalnica, ki nas bo spremljala tudi v prihodnje. Menim, da se bo treba začeti resno pripravljati in prilagajati na te podnebne spremembe. Treba bo veliko vlagati v preventivo. Kar se tiče vodotokov bomo morali narediti korak naprej pri upravljanju s to infrastrukturo in zagotavljanju sredstev. Raziskave kažejo, da vsak evro, ki ga vložimo v preventivo na vodotokih, bistveno zmanjšuje škode v prihodnje.«
Direktorica DRSV mag. Neža Kodre je izpostavila: »Kot je minister že poudaril, je potrebna preventiva, in sicer redno vzdrževanje vodotokov, ne samo čiščenje v smislu pretočnosti košnje, ampak tudi vzdrževanje vodne infrastrukture nasipov obrežnih zavarovanj. Iz tega naslova si prizadevamo, da se sredstva za gospodarske javne službe urejanja voda še povečujejo. Gre za integralna sredstva. Hkrati vlagamo vedno večje napore v pripravo projektov v pridobivanju evropskih sredstev za nove investicije. Vse sile moramo usmeriti v to, da bodo projekti čim boljše pripravljeni ter da bomo z evropskimi sredstvi naredili kar največ za dobrobit prebivalcev.«
Občine Črna in Ravne na Koroškem ter Slovenj Gradec
Na porečju Drave so bile ob nedavnih neurjih ta konec tedna najbolj prizadete občine Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Interventna dela so se začela izvajati v soboto zjutraj in se bodo izvajala tako dolgo, kot bo to potrebno. Koncesionar VGP Drava Ptuj na tem območju izvaja ukrepe za vzpostavitev pretočnosti strug na Javorskem in Jazbinskem potoku s pritoki ter na Selčnici, izvajajo tudi izkop naplavin, odstranjujejo padla drevesa ter poškodovano obrežno vegetacijo. Ocena škode, ki so jo povzročila neurja, še poteka.
Na Koroškem je po hudourniških poplavah vodnatost rek in namočenost tal še vedno velika. Prav tako je po padavinah v preteklih dneh vodnatost velika tudi drugod v porečju Drave. To pomeni, da ob večjih padavinah še vedno obstaja večja nevarnost nastanka hudourniških poplav.
V zadnjih petih letih je bilo v občini Črna na Koroškem sicer za potrebe izvajanja vzdrževalnih del, izvajanja sanacijskih programov ter investicijsko-vzdrževanih del iz Sklada za vode namenjenih več kot milijon evrov, v Slovenj Gradcu pa skoraj pol tretji milijon evrov.
Občina Vojnik
Na območju Občine Vojnik je v preteklih dveh tednih prišlo do več neurij, ki so med drugim povzročili hiter dvig vodostajev na manjših hudournikih. Direkcija Republike Slovenije za vode je ob razglašenem alarmu nemudoma aktivirala rečno nadzorno službo koncesionarja Nivo Eko, ki je bila ves čas dogajanja na terenu. Trenutno aktivno izvaja ogled stanja na terenu, pregleduje nastalo škodo in identificira lokacije, kjer so potrebne intervencije, slednje tudi izvaja.
Največ škode je na tem območju povzročil zelo močan veter, ki je lomil in podiral drevesa. Interventna dela tako med drugim vključujejo vzpostavljanje pretočnosti strug, odstranjevanje padlih dreves ter poškodovane obrežne vegetacije. Na jezu na Hudinji poteka odstranjevanje plavja, na Hudinji v Višnji vasi pa je bil odstranjen velik plavni čep.
V zadnjih šestih letih je bilo v okviru rednega vzdrževanja strug v občini Vojnik izvedenih za dobrega pol milijona evrov sanacij manjših poškodb in odstranjevanja odvečne zarasti. Prav tako pa so se v tokratnih neurjih za zelo učinkovite izkazale investicije takratnega Ministrstva za okolje in prostor, sedanjega Ministrstva za naravne vire in prostor, v okviru projekta Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, ki so bile v sklopu kohezijskega projekta izvedene med leti 2015 in 2017.
