Če vidimo, kako Putin postopa z Ukrajinci kot “pobratenim narodom”, si lahko samo bežno mislimo, kaj utegne storiti ostalim narodom v soseščini Rusije, kajti na poti do vzpostavitve “zgodovinske Rusije” je zarisanih še kar precej dokaj strmih etap. Kot prvo pa mora resno skrbeti malo romunsko govorečo Republiko Moldavijo. Le ta leži med Ukrajino in Romunijo in ni članica NATA, pač pa se po vzoru Avstrije definira za nevtralno. Koliko to Moldaviji koristi, je vprašljivo, kajti pro-ruski predel Transnistrije se je že odcepil. Tam so se že vkrcale ruske enote, po scenariju Ukrajine.
Poseben trn v peti so despotu Putinu vse tri baltske države, Estonija, Litva in Latvija. Ampak POZOR: so članice NATA, predvsem tudi zaradi tega, da bi se tako zaščitile pred morebitno rusko okupacijo. Če bi Putin napadel tudi te države, se sproži pravilo NATA, “eden za vse, vsi za enega.” V tem primeru bi bil to začetek 3. svetovne vojne! Glede na nekatere racionalne ocene tak napad Putina na članice NATA ni ravno zelo realna opcija. Ampak kaj je še pri Putinu sploh še realno in normalno?
V tej fazi lahko samo upamo, da se solidariziramo z ubogimi ljudmi in pomagamo, kjerkoli lahko. Zato sem vesel, da bo danes močan signal solidarnosti z Ukrajino dala tudi Slovenija, saj bo ob 17. Uri velik shod v Ljubljani.
Osebno še posebej sočustvujem z Ukrajino, saj sem bil eden tistih, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pomagal vzpostaviti med regijo Bukovino v Ukrajini in deželo Koroško formalno partnerstvo. Večkrat sem bil v Černovcih, glavnem mestu Bukovine in osebno poznam tamkajšnjega guvernerja. Lahko sem redno opazoval, da se država dobro razvija, zato mi je za to, kar se sedaj dogaja, toliko huje. Zgrožen sem, da predvsem leve politične grupacije v Sloveniji in po Evropi še vedno iščejo utemeljitve za to grozno početje ruskega despota. Sprašujem se, kaj se še mora zgoditi, da bodo spremenili svoj pogled na ta konflikt? Ostane pa upanje, saj upanje umre zadnje.
Mag. Vladimir Smrtnik, bivši vodja Urada za narodnostne skupnosti pri koroški deželni vladi
