Že pred leti je eden od bivših predsednikov države izjavil, da potrebujemo »žlahtno desnico«. Sicer ne vem natančno, kaj si je predstavljal pod tem pojmom,
predvidevam pa, da nekaj takega kar smo dobili z temi volitvami, predsednico, ki
predstavlja vse najslabše, kar je slovenska tranzicija ponudila – plenilski liberalizem (pa ji vseeno želim uspešnih pet let predsedovanja, saj konec koncev upam, da bo tudi moja predsednica).
Lahko pa, da se motim in je pod žlahtno desnico mislil neko
zmerno desno liberalno stranko, ki bi v ključnih vprašanjih vedno podprla levico… Kar
koli je že mislil s tem, se z njim ne morem strinjati. Slovenija ne potrebuje nobene
nove zmerne desno sredinske ali blago desno liberalne stranke, saj imamo
pravzaprav že dve desno sredinski stranki, ki bi, povsod v starih, razvitih
demokracijah, sodili nekje med desno sredino in zmerno desnico. Vendar pa
Slovenija ne sodi ne med stare demokracije, ne med razvite demokracije in posledica
tega je pozicioniranje (tako preko mainstream medijev kot tudi preko percepcije
določenega kroga volivcev, za kar pa so zaslužni ravno mediji) teh dveh strank trdo
desno, da ne rečem skrajno desno.
Levica, ki je v Sloveniji pozicionirana kot levičarska stranka in njena ideološka
dvojčica Socialni demokrati, ki so z veliko podporo medijev postavljeni v levo sredino
sta najboljši primer, kako vplivati na percepcijo volivcev, ki ne marajo skrajnosti. V
informativno oddajo ali kakšno soočenje postaviš skupaj populista Meseca in (ravno
tako populistično) Fajonovo ali pa Kordiša in Brgleza in takoj dobiš (umetno prirejen)
kontrast med levičarjem in levosredinskim politikom. Dejansko pa gre pri tem
predvsem zato, da Levica, kot skrajna levica potiska Socialne demokrate proti
sredini, saj npr. Fajonova ali Brglez proti Mesecu ali Kordišu zvenita prav zmerno, ne
glede nato, da črpata volivce iz istega bazen (ali kot bi rekel pokojni Đorđe Balašević:
Princip je isti, vse ostalo so nianse). Vendar pa, že kar nekaj let je od tega, ko so bili
socialdemokrati pod vodstvom Pahorja in nato Lukšiča na poti, da postanejo zmerna
levosredinska oziroma moderna socialdemokratska stranka in po odstopu zadnjega
se pomikajo samo še v levo, le umetno napihovanje medijev jih še drži nekje na levi
sredini.
In kaj je rešitev, seveda ne žlahtna desna stranka (kot sem že omenil, te ne
potrebujemo). Čeprav sem tudi sam nekako rahlo desno sredinsko orientiran (vendar
pa bi me večina slovenskih medijev označila za trdega desničarja) in ne maram
nobenih skrajnosti, pa si upam trditi, da Slovenija dejansko namesto nove
desnosredinske stranke (žlahtne ali ne) potrebuje populistično trdo desno, da ne
rečem skrajno desno stranko. Preprosto, tako bi se dejansko izkristalizirala oba pola,
na eni skrajna levica (Levica in Socialni Demokrati) in na drugi strani skrajno desna
populistična stranka tipa AFD ali avstrijskih svobodnjakov. Slovenska politična pola bi
se s tem uravnotežila in vse ostale stranke bi si bile prisiljene razdeliti prostor med
njima.
Nova slovenska skrajno desna stranka bi tudi v veliki meri populistično z Levico
tekmovala za glasove večnih nezadovoljnežev, ki se selijo med strankami predvsem
zaradi nezadovoljstva in manj na ideološki osnovi, Socialni demokrati pa bi bili
prisiljeni spremeniti svojo politiko (pod novim vodstvom?), saj s skrajneži ne bi mogli
tekmovati in bi se v tem primeru dejansko pomaknili proti sredini. Prav tako bi nova
trdo desna stranka pomaknila proti sredini (kamor dejansko tudi spadata) SDS in
NSi, s čimer bi se spremenila tudi percepcija volivcev in volilne karte bi se na novo
premešale.
Nova desna stranka bi tako lahko odpirala teme, ki jih, če jih NSi ali SDS samo
omenita, sedaj mediji takoj štejejo med ali nazadnjaške ali fašistične. Samo
predstavljajte si v informativni oddaji ali soočenju Grimsa, Mahniča ali Kralja v debati
z kakim populistom stranke tipa Afd, izpadla bi prav prijazna, da ne rečem angelčka
(kot recimo Dejan Židan proti Vatovcu).
