V Geoparku Karavanke so minulo leto zabeležili preko 150 tisoč obiskovalcev. Samo na Peci so jih našteli 112 tisoč, priljubljeni destinaciji sta tudi Podzemlje Pece in Obirske kapniške jame.
Turizem v Mežiški dolini ima bogato zgodovino in tradicijo, a turistična slika doline se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Glavne turistične panoge in ponudba, ki so nekoč, bodisi na smučanje, kopanje bodisi oddih v naravi, privabljale goste iz mnogih tujih držav, so praktično izumrle. V Mežici je pred dobrim desetletjem propadlo smučišče, s tem tudi hotel, še prej je v Kotljah zamrlo zgodovinsko letovišče Rimski vrelec, zadnji in usodni udarec je nedavno doživelo smučišče Ošven – sedežnico so prodali na Peco v Avstrijo. Pa še bi lahko naštevali.
A počasi se padajoča krivulja turizma ustavlja in obrača navzgor, predvsem po zaslugi mednarodnega projekta Geopark Karavanke, ki zajema območje, na katerem živi približno 53.000 Korošcev, to je 14 občin na avstrijskem in slovenskem Koroškem. Sega od Črne na Koroškem do Dravograda in naprej na sever ter ima izjemen izobraževalni pomen na področju geologije in geološke dediščine na Koroškem. Poleg izobraževanja pa je pomembno predvsem to, da ima tak mednarodni projekt pozitivne rezultate pri razvoju turizma in gospodarskem razvoju koroških krajev. Občine pri projektu aktivno sodelujejo, saj je v proračunih posameznih občin opredeljeno tudi financiranje delovne skupine Geopark.
V Geoparku Karavanke so z obiskom minulo leto zadovoljni, poroča STA. Najbolj obiskana točka je bila zopet Peca, kjer so od januarja do novembra našteli kar 112 tisoč obiskovalcev. Največji delež predstavljajo smučarji, katerih število se giblje okoli 70 tisoč, preostali delež pa predstavljajo pohodniki in kolesarji.
Tudi koroško podzemlje je zelo dobro obiskano. Mežiški rudnik je minulo leto obiskalo okoli 20 tisoč ljudi, Obirske jame v Železni kapli pa okoli 30.
