Pogovarjali smo se z županom Vuzenice in državnim svetnikom Franjom Golobom, ki hkrati skozi oči lokalnega in državnega politika spremlja aktualno dogajanje na slovenskem političnem parketu. V intervjuju pokomentira, zakaj Marjan Šarec, kljub izkušnjam iz lokalne politike, ne bi znal koristiti lokalnim skupnostim in občinam. Žalosti ga odnos države do Koroške, sploh ko gre za 3. razvojno os, kritičen je tudi do financiranja slovenskih občin.
Najpomembnejši koroški projekt za korak k razvoju in sodobni regiji, projekt 3. razvojne osi, je doživel povolilni udarec. Preden smo na voliščih oddali svoje glasove je bilo vse v najlepšem redu, le nekaj dni po predčasnih državnozborskih volitvah pa DARS najavi, da projektiranja hitre ceste na odseku Šentrupert – Velenje v bližnji prihodnosti še ne bo. Kako kot župan in državni svetnik gledate na tovrstne poteze in odnos države do regije?
Zame to ni bilo nobeno presenečenje, opozarjal sem, kaj se lahko zgodi. Osebno pa sem razočaran, da nisem bil niti kot župan in niti kot državni svetnik povabljen na obiske infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, ko se je mudil na Koroškem. Moram se zahvaliti vsem akterjem na Koroškem za trud, ki ga vlagajo v projekt, a mislim, da bi morali pri 3. razvojni osi odmisliti politične opcije. 3. razvojna os je nujno potrebna in bi morala biti že davno zgrajena.
Se vam zdi smiselno, da bi gradnjo 3. razvojne osi uzakonili, kot je to s tovrstnimi infrastrukturnimi projekti v Sloveniji že stara praksa?
Hitra cesta je za Koroško izjemno pomembna in bi morala biti že davno zgrajena. Če so se zakoni sprejemali za Magno in drugi tir, ne vidim razloga, da se ne bi tudi za 3. razvojno os. Absurdno pa se mi zdi, da je vlada povezovala gradnjo 3. razvojne osi z gradnjo drugega tira in strašila ter manipulirala Korošce, češ da če na referendumu ne bodo podprli zakona o drugem tiru lahko zmanjka denarja za gradnjo 3. razvojne osi.
Projekt je izjemnega pomena tudi za Dravsko dolino, čeprav cesta mogoče ne bo zgrajena niti do Dravograda.
Kar se umeščenosti v Dravsko dolino tiče, si je sam osebno niti ne želim. Razvoj bi bil seveda boljši, a trasa bi bila zelo težko umeščena. Zelo bi bilo veseli, če bi cesto dobili čim bližje, pa naj si bo to do Slovenj Gradca ali vsaj do Mislinje. Vsak kilometer ceste, ki se bo približal Dravski dolini, je pozitiven za turizem in gospodarstvo.
Vedelo se je, da se bo Marjan Šarec podal v visoko politiko
Korošci si želijo, da bi bil projekt 3. razvojne osi zapisan tudi v novi koalicijski pogodbi. Vse kaže, da bo vajeti nove vlade prevzel Marjan Šarec. Sta kot župana v preteklosti sodelovala, imela stike?
Z gospodom Šarcem sva se do danes dvakrat srečala; enkrat v Kamniku, drugič pa v Ljubljani v prostorih predsednika države pri vlaganju protesta s strani Skupnosti občin Slovenije o financiranju občin. Takrat je Marjan Šarec s svojim spremstvom in veliko medijsko podporo precej izstopal napram ostalim županom. Že takrat smo videli, da ne bo ostal lokalni politik in da se bo slej kot prej podal na državni nivo – s kandidatom za predsednika države pa si je naredil kar nekaj reklame.
Se vam kot županu zdi koristno in smiselno, da funkcijo predsednika vlade zasede župan? Ima po vašem mnenju Marjan Šarec kompetence za vodenje države? Bi bilo to dobro za občine?
Zelo dobro pozna probleme na lokalnem nivoju in po prvi oceni bi bilo to za občine dobro. Skrbi pa me, da tega ne bi znal izkoristiti, vsaj kar se tiče programa njegove stranke. Sploh pa šest strank v vladi na dolgi rok nikakor ne more vzdržati in dobro funkcionirati.
Kaj bi od župana, ki se podaja v sfere državne politike, pričakovali?
Glede na to, da Marjan Šarec prestopa iz lokalne v državno politiko, sem pričakoval, da bo predlagal ministrstvo za občine oziroma lokalno upravo. A namesto tega si namišljujejo ministrstva samo zato, da bodo zadovoljili vse stranke te prevelike koalicije. In to zopet na račun tistih, ki neposredno proizvajajo.
Državni svet je rak rana marsikateremu politiku
Torej z dosedanjim sodelovanjem med državo in občinami niste zadovoljni, če si želite ministrstva, ki bi to področje urejalo?
Občina in država morata delovati z roko v roki. V prejšnji finančni perspektivi smo prav občine bile tiste, ki smo rešile državo pri črpanju evropskih sredstev. V zadnjih dveh letih, to je do leta 2015, smo počrpali vsa sredstva, ki so bila na voljo v evropskih kohezijskih skladih. Da lahko občine rešujejo državo, morajo dejansko delati, a država za občine in njihovo financiranje nima posluha.
Kako kot državni svetnik gledate na to, da si Marjan Šarec želi ukinitve državnega sveta?
V drugih evropskih državah je prisotna dvodomnost, ne vem zakaj bi moralo biti v Sloveniji drugače. Že pred Šarcem so si politiki želeli ukinitve sveta, očitno smo nekaterim rak rana. Poudariti je treba, da imajo poslanci vse odločitve, kljub državnemu svetu, v svojih rokah. Svetniki le opozarjamo na slabo pripravljene točke v zakonih. Šarčeva ideja o ukinitvi državnega sveta je še enkrat več nepoznavanje visoke politike.
V Sloveniji imamo velik birokratski aparat, veliko javno upravo in zelo veliko državnih služb. Denimo, samo na območju Koroške, ki zajema dvanajst občin, so štiri upravne enote. Pred leti so se tudi občine precej razdrobile. Vuzenica je spadala pod občino Radlje ob Dravi, a se je, kot vemo, vse centraliziralo na območju današnjih Radelj. Se vam zdi, da je bolje, da imamo več manjših občin? Bi bilo bolje imeti manj večjih občin, kot včasih?
Razdrobljenost je po eni strani slabost, a napredek po razdelitvi na manjše občine je očiten. Po mojem mnenju manjših občin od pet tisoč prebivalcev ne bi smelo biti, razlog za to je birokracija in kader, ki ga za vodenje potrebuješ. Na državnem nivoju bi morali biti jasno postavljeni cilji in zgornja meja števila zaposlenih v lokalni upravi. Več kadra pomeni manj sredstev za proračunske postavke, kontrola nad številom zaposlenih pa je precej slaba. A zaradi konkretnega razvoja in decentralizacije okolja se vsi tisti, ki spremljamo razvoje lokalnih skupnosti, ne bi strinjali s ponovno združitvijo.
Včasih torej ena občina, danes pet samostojnih in tudi pet županov. Kako ocenjujete sodelovanje z župani sosednjih občin in koroške regije?
Dobro sodelujemo na področju skupnih zavodov, ki jih imamo kar precej. Skupno nam je komunalno podjetje Kocerod, Koroške lekarne, Zdravstveno reševalni center Koroške, komunalno podjetje Radlje ob Dravi, glasbena šola, knjižnica in še bi lahko našteval. Povezani smo in v takem povezovanju se vidimo tudi v prihodnje.
Dravska dolina na turistični razcvet še čaka
Vuzenica je ena izmed bolj turističnih občin na Koroškem, predvsem na račun smučišča Kope. Kako pomemben je ta turistični del za občino? Smučišče je trenutno v stečaju, od začetka stečajnega postopka pa ga ima v najemu koroško podjetje, ki ga očitno uspešno vodi. Kako sodelujete z zasebniki na tem področju.
Zimski turizem na Kopah je zelo odvisen od narave in vremena. Vemo, da Kope niso priljubljene samo med Korošci in Slovenci pač pa se na naše hribe prihajajo smučati tudi smučarji sosednjih držav. Zasebniku se lahko samo zahvalim, da je ugriznil v to jabolko in prevzel glavnino zimskega turizma vseh dvanajstih koroških občin. Sami pomagamo, kolikor lahko; pred leti smo do vznožja kop zgradili 12 kilometrov sodobne cestne infrastrukture, da je vožnja do smučišča tudi v neprijaznih zimskih razmerah varna. Želeli pa bi si, da bi se zimski turizem, ki ga trenutno na Koroškem najbolj izkoriščamo, razvil tudi v poletnem času.
Nekaj projektov za razvoj poletnega turizma je že bilo, občine Dravske doline ste sodelovale pri projektu Drava kot priložnost. Zgradilo se je kar nekaj infrastrukture, ki je kot nekakšna osnova oziroma daje možnost za razvoj. Kako sami ocenjujete projekt? Je bil po vašem mnenju uspešen?
Občine smo se povezovale in skozi črpanje sredstev izvajale projekt, s katerim bi razvili turizem ob Dravi in na njej. Po moji oceni projekt ni bil povsem uspešen, se je pa nekaj vendarle premaknilo. Občine smo skozi črpanje sredstev zgradile vhodni del za razvoj turizma na Dravi, torej dali smo možnost, da gospodarski subjekti začnejo koristiti to infrastrukturo. Vse občine so uredile pomole za privez čolnov, preostale pridobitve pa se razlikujejo od občine do občine.
Zakaj turistično življenje ob in na Dravi ni tako zaživelo, kot bi lahko?
Zaradi višje težave, na katero občine opozarjamo že leta. Naleteli smo na oviro pri dovoljenju o plovnosti reke Drave. Spust po reki je možen z različnimi plovili, a ne na motorni pogon. V kratkem sicer pričakujemo spremembe, da bo možno na Dravi izvajati tudi kakšne druge aktivnosti. Verjamem pa, da ko bo zgrajena Dravska kolesarska pot, bo ob Dravi turistična ponudba precej bolj raznolika.
Torej vidite Dravsko kolesarsko pot kot veliko priložnost za turistični razvoj regije?
Vsekakor. Že danes spremljamo izredno veliko število turistov, ki k nam pridejo s kolesom iz Avstrije ali Italije. A tam so kolesarske poti sodobne in urejene, pri nas jih pa sploh ni. Kolesarstvo je priložnost, kolesarske poti pa potencial za razvoj turizma in življenja na Dravi in ob njej.
V zadnjih izdihljajih minule vlade je gospodarski minister Zdravko Počivalšek s predstavniki Koroške podpisal dogovor o razvoju regije, ki zajema številne projekte v vrednosti preko 30 milijonov evrov. V okviru tega se bodo gradile tudi kolesarske poti. Ste zadovoljni s podpisanim dogovorom? Kaj s tem pridobi Vuzenica?
Dosti velike izbire pri tem sicer nismo imeli. V prejšnji finančni perspektivi smo občine Dravske doline, ki smo se povezale, gradile kanalizacijo in čistilne naprave. Skupaj z občino Muta smo bili zelo uspešni, a glede na to, da občina spada v aglomeracijo pod dva tisoč populacijskih enot, nismo bili deležni takšnega obsega financiranja, kot večje občine. Je pa Koroška prva regija, ki si je ta sredstva razdelila po ključu števila prebivalcev in bila pri tem uspešna. Smo občina, ki ne more računati na sredstva za izgradnjo takšne infrastrukture, ki bi prebivalcem in občinskem proračuni resnično veliko pomenila. Tukaj mislim na kanalizacijske vode, predvsem sekundarne in pa tudi primarne. Prijavljali pa se bomo na razpise za izgradnjo kolesarskih poti, ki bodo navezane na Dravsko kolesarsko pot.
A Dravska kolesarska pot še ni zgrajena.
En del že zgrajen, a čudno je, da se gradi po fazah. Bolj aktivni so v sosednjih občinah vzhodnega dela Slovenije, tam je pot v veliki večini že končana. Naš namen in cilj je, da imamo svoje navezave na glavno kolesarsko pot, ki bo potekala ob Dravi. Mislim in upam, da bo do leta 2022 kolesarska pot povezana vse od Dravograda do Maribora. Ob tem pa sem vesel, da se povezujemo tudi z ostalim delom Koroške; Dravograd z Ravnami na Koroškem, še bolj razveseljivo pa je, da bo kolesarska pot potekala tudi od Mislinje proti Velenju.
Se ob teh turističnih pridobitvah in priljubljenosti smučišča Kope pozna rast nočitev v občini? Kako se spopadate s pomanjkanjem nočitvenih kapacitet?
Kar celotna Dravska dolina ima problem z nočitvenimi kapacitetami. Vemo, da so se v preteklih letih na Koroškem gradili hostli, kar je bila ena takšna skupna, finančno dostopna točka, kjer bi ljudje bili deležni nočitvenih kapacitet. Vuzenica sicer nekaj možnosti za prenočitve ima, a so v višjih predelih občine, kot bi si ljudje ob vstopu v Vuzenico želeli in potrebovali. Ob tem smo z umestitvijo občinskega prostorskega načrta omogočili gradnjo nočitvenih zmogljivosti ob smučišču Kope. V Vuzenici imamo tudi kar nekaj posameznikov, ki so želeli svoj del dodati k temu, da so v svojih objektih pričeli z izgradnjo apartmajev, kjer bi bilo mogoče prenočiti.
Lahko izpostavite največje težave in največje izzive, s katerimi se kot župan srečujete?
Težav je vsak dan dosti. Z izzivi se srečujemo vsako leto, ko se sprejema občinski proračun, saj je vedno več želja kot pa realnih možnosti za njihovo izpolnitev. Seveda se vedno radi približamo ljudem, zaradi tega smo že osmo leto proračun sprejeli skoraj soglasno. Ko se svetniki podamo na pot sprejemanja proračuna, v to vložimo zelo veliko energije. Usklajujemo in črpamo predloge in ideje ter jih poskušamo skozi letni plan uresničiti.
