Slovenija z okoli dva tisoč sončnimi urami na leto spada med bolj osončene države v Evropi, Koroška se z osončenjem seveda ne more kosati s Primorsko, vendar je sonca tudi na Koroškem toliko, da lahko upravičeno govorimo o regiji na sončni strani Karavank. Največ sončnih ur sicer izmerijo na Primorskem, v slovenskem obalnem pasu namreč Agencija Republike Slovenije za okolje izmeri tudi več kot 2300 ur na leto, drugod po državi pa se trajanje sončnega obsevanja vrti okoli 2000 ur.
Pri samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov, kamor sodi tudi sončna energija, smo Korošci na samem začetku. Vendar se tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije veliko dogaja, kajti sonce je pomemben vir energije. Kot zanimivost: z energijo sonca bi lahko v samo treh urah pokrijemo letno potrebo po energiji na vsem svetu.
V lanskem letu je bila sprejeta pomembna uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, kjer na novo opredeljena tudi samooskrba večstanovanjskih stavb. Tu pa je tudi priložnost za mnoga blokovska naselja na Koroškem, ki so na izpostavljenih sončnih legah, kot denimo na Ravnah na Čečovju ali na Javorniku.
Družba GEN-I Sonce je v lanskem letu že postavila prvo tako elektrarno na večstanovanjski stavbi na Jesenicah, ki je v upravljanju Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem. Družba GEN-I Sonce je bila prva, ki je izkoristila to uredbo, ki omogoča samooskrbo z zeleno energijo tudi večstanovanjskim skupnostim.
Jesenice, ki so vpete med Karavanke in visoke grebene Julijskih Alp, se najbrž ne morejo pohvaliti z več sonca kot Koroška, vendar so na Jesenicah naredili pomemben premik na področju izkoriščanja sončne energije. Sončna elektrarna na stanovanjskem bloku s 23 stanovanji ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton, omogočila pa bo za dobrih 4.500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije. Elektrarna je projektirana na način, ki omogoča, da veliko večino proizvedene električne energije porabijo stanovalci sami, le manjši del pa se vrne v omrežje. Lastniki 36.400 evrov vredne naložbe, ki se bo v celoti povrnila v sedmih letih, bodo z lastno proizvodnjo pokrivali večino energetske potrebe v stavbi. 15,1 kW modulov je namenjenih uporabi za potrebe skupnih prostorov in toplotne postaje, preostalih 21,6 kW pa za porabo v vsakem od 23 stanovanj. Veliko dela je pri tem imel upravljalec bloka Stanovanjsko podjetje Ravne in predstavnik lastnikov te stavbe Brane Zajović, ki je koordiniral pogovore z lastniki. Ni bilo lahko prepričati lastnike vseh 23 stanovanj, da jim bo to v prihodnje znižalo račun za elektriko, seveda pa je bilo ob tem še kup birokratskih zapletov.
PRIMER JESENIC
Naložba v sončno elektrarno v bloku na Jesenicah je stala 36.400 evrov. Stanovalci so se z GEN-I dogovorili, da to podjetje financira naložbo in tako nihče od stanovalcev pri tej investiciji ni imel stroškov. Prav tako ne bo plačeval višjih položnic za elektriko kot doslej. Znesek na položnicah bo ostal v enaki višini, to je v povprečju okoli 20 evrov na stanovanje, a strošek za električno energijo bo zgolj polovičen, druga polovica zneska pa bo sedem let namenjena odplačilu naložbe. Vendar bo po današnjih ocenah že osmo leto mesečni znesek na položnicah nižji za 10 ali 11 evrov na gospodinjstvo.
Do sprejetja te uredbe so bile elektrarne za samooskrbo mogoče samo na hišah in v zadnjih dveh letih jih je že več kot 2000, od tega jih je samo GEN-I Sonce postavilo več kot 700. Uredba pa končno odpira tudi prostor za sončne elektrarne na večstanovanjskih stavbah in ti stanovalci glede tega dobivajo enako možnosti kot tisti, ki živijo v hišah.
»Z uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, je Ministrstvo za infrastrukturo omogočilo širitev zagotavljanja lastne proizvodnje in porabe električne energije proizvedene iz sonca. Z uvedbo skupinske samooskrbe so tudi odjemalci v večstanovanjskih stavbah dobili priložnost, da se izognejo prihodnjim podražitvam elektrike in lažje tudi sami pristopijo k zeleni transformaciji. Veseli smo, da so prav vsi stanovalci pristopili k temu projektu,« je ob odprtju sončne elektrarne na Jesenicah povedal predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob.
Zelena prihodnost, o kateri tačas veliko govorimo, se torej tudi izplača, kar kaže primer Jesenic. Ob tem pa prispevamo k čistejšemu okolju in zmanjševanju vpliva globalnega segrevanja. Gradnje novih stanovanjskih blokov, ki jih napovedujejo na Ravnah in v Slovenj Gradcu, so idealna priložnost, da se tudi na Koroškem pridružimo tem trendom.
JP
